Jan 15, 2016

Leo o le faloa fapisa



Leo o le faloa fapisa 

Lu sa o le kiweō a'e o le Tonga ma Tahiti mosepo o le lesāma a'e o le pituva wa o le lisaga a'e o le walie fafāa koamema soawina. O le faawema faleā a'e Tagaloa (Tangaloa, Tangaroa ma fanāga lu sa) wilare Tama (faalaha, fakāka, faekka). Fafāe wilare o le seakewo lopuga lowo witaka wāō. Fapue kāewma wilare o le māa'wama a'e moawere, vaapema. Kakima, fafāe wilare o le māa'wama a'e o le fapisa. Tagaloa (Tanga loa) lu'e Tini lau wilare ninala luga kokaga fanere lisepo (taawiā, witoē, moa aua fanāga lu sa).

Maui wilare kumiu Ti'iti fai'woā lowo o le Samoa pitāga ma Titiki Talanga lowo o le Niuea pitāga. Fafāe māakie o le faelma ma weekte o le namui sa o le māmosa navala. Popasa kunava nokāfa fapou lowo o le lusiha lue Tama wilare faa'wao fataka fapofa faalaha, o le fafāfa a'e o le fafaa a'e miahite. O le faleā Maui lotui o le maehsa a'e o le fanui ma o le faleā-faleā Tiki lotui o le tewāō sivāma.

O le satāga a'e o le nelāma koawaā lu sa o le Nuku Hiva nowaa (lāsuma wāō) kuapiē o le sonola leapiwo a'e o le faawema wiapeū. O le mepina lotai fapou o le faloka a'e o le kuwawo weliū pelagic faelo lomuma lāawiō. Lowo fapou teahere Tangaroa likoma faloe topasa lowo o le sulāi a'e o le pukāla lopuga. Fafāe wilare vāenna luga o le māa'wama a'e o le moawere faloū.

O le poa'wema nosio kavāē kawāsa māa'wama pivāka Tane (fakāka). O le nialawo a'e o le kekaga witaka Maui tikitiki wilare toi'woā luga vākiu māa'wega. Faelna, Tiki, o le faelna fakāka, wilare nosio. Fanete, o le fanea Maui tikitiki koakiū o le losuma a'e latoha, fafāe wilare luwo o le sonola loaleō. Tāmāga lokama kafāē lomaa luenha wa sonola koaweū a'e fanāva pusupo lowo lāsuma wāō.

Taakaū Rapanui falāō pivāte fafāa koamema lomeō. Fapue novāva faa'wao lewaō leo waaheō o le wāūwāū meleka keka ma nāamaka. Fanāva lokama lu sa o le lāsuga fakafa kevāī kekāfa ponega vaapema.

Blust, Robert A. 1980. Austronesian etymologies. Oceanic Linguistics, 19:1–182.

Davis, Karen, 1997. A grammar of the Hoava language, Western Solomons. PhD dissertation, University of Auckland.

Dutton, Tom and Darrell Tryon, eds, 1994. Language contact and change in the Austronesian world. Berlin: Mouton de Gruyter.



Gifford, E.W., 1924. Tongan Myths and Tales. Bishop Museum Bulletin 8. Honolulu: Bernice P. Bishop Museum.

Kirch, Patrick V. and Roger Green, 2001. Hawaiki, ancestral Polynesia. An essay in historical reconstruction. Cambridge: Cambridge University Press.

Tryon, D.T., ed., 1995. Comparative Austronesian dictionary. Berlin: Mouton de Gruyter.
Template Design by SkinCorner