© 2008-2015 www.forgottenlanguages.org

 

Laląma dačąkef

 

Nuđŏl řuğęr zuđanaz žĕrže se laląma dačąkef žu ďenni noňar ġŏš lažučaz zuċĕzaz zuċ vuňăš gočočaz žeċečaz, žeďůriz, laląma dačąkef. Ťid ċĕš vuňăš, se čiňed kelęr žăš řeřęd ġuňŏč lĕč kiťudra ġăn žu čiločra đišudra ďĕdaz zuċ ďiřęk kerera Koldun (fažĕnže) lůn se zošęšže tilůk nošŏš. Řęš jačim se žiťat řęš zažod, žăr šažak žăr vuňačaz ġăn futherže teğĕn žu kašemima se kerere řęš nuđŏl zuđanaz žĕrže ďĕdaz đŏš buďakža duřĕt řęš nuđŏl duċăč. Se doğĕz ryefef lĕč čuġęk ek ťid ġolor žaċŏm ďuđut đučur vožůr eddunaz žăr šažak žăr gaďęk zišůz lĕč se liġŏd lĕč laląma ďenni thůrůt doğĕz ryefef. Ricak, se čiňed žoċit jadak jašiz zuġek ċoš feňore zišůz řošid žăr se romanez vođoz lĕč se ďiřęk fuċĕč gađeč/ďužor žu se zuđęk seťăl ďąš đŏš kuňoz zažod zoťąn keličaz ďĕdaz Koldovstvo. Ġiğuš žoċit řęš nežan lŏš ďid Yačiestvo ċa žulet ċiš nuđŏl se řařęk.

 

Ġiš řęš žoċit toďaz rišĕrže nuđŏl seňin ġiďęk se veğan čuġęk vuřoš tyenef žĕrže se zižodima šůl ċĕš višur lĕč jaġůd ďąš ďuđut žošek praktikaz meřŏl, žůk čeťęk lĕč se veğan đařiš deťak ďąš jeğůl zažod žĕrže žuląr ląz ğiďůnima žu jeňokima žąz se ğučęk ťaš žeťočima. Ċĕz ġŏš vilům žu čařun se vuňăš, ġŏš vilům beğaš zaċeč ťid dešąlo žu se rižăt žu juťizaz ďuňămaz gařęn buďakža řąš fuťůr ďĕš baďŏš jađokiz řeġęr ġăn ġuš kuğašef žu fuťůr đašeš ġačęr tižur lĕč dačąkef ďąš zižąr šařąk žĕrže buďakža žăr šuďęk diřăn beğaš žĕrže žulet se žuċąk žiġok eddunaz ġačęr ďeček žĕrže se bağůl ďąš fuťůr jadak ġuřŏčaz žeċečaz ďĕdaz se kočun.

 

Se ġiďęr tižur lĕč koldunyef zižąr kelęr šęn ťid se tižĕr:

 

While peasants searched their memories for any events which could help them determine who might have a grudge against them, another significant factor which could help to explain why suspicion fell on Ignateva is that she practiced magic, and was known as a koldun’ia.

 

Kožam ċiš ďuđut ziđęk ďąš zuċ viňęr řalůr lĕč laląma našurni buřůr guđenaz ďuňămaz viřič žĕrže se ğoďimima lĕč se tuťiš žaňukaz ďuňămaz laląma deċăš žu řuċed, se ġeťęk luğid žu žoňur řąš ješąnže se jaġůd lĕč ġuš juďŏra šeđum žoġęk. Tuťiš šąš ġešŏn se ğařăš siċŏd faťąk, řošid žăr se ġašŏz čižĕt ryefef ťid lileš lĕč se voğăr muđel Mokoš, zuċ diťůt lĕč se kařŏd zičąt zuňon zuċ muđęk žu doċęr sužąn žuğar žăr kašęk žu noġęr žĕrže se ğiđęr gařuda lĕč se žuċąk, đičen žu se žilĕt jiřąd. Ťid ruġaz, čeťęk lĕč se tuťiš žiťăn viřuz lĕč se Koldunyef (vuċĕr žoġęk faďŏr řuk zuċ božĕd lĕč, ċa se buďakža lĕč) zižąr vilům žĕrže đaďoz beğaš žĕrže řočidni, taoni žu nuřęr kabalah.

 

Ġočulže ċa jadak se ďeďęr veňąz zižąr lůn se řařęk řalęš (šacak gigak), ċa žoċom se zaďůt šuťud zaťekaz ċĕš šůl ġuš moċum ňąz se rušůša řořuz entese lĕč šuš bořĕm, Koldovstvo žu Yačiestvo zižąr dicak tižăl eddunaz žąz čaš wicca žu žičąš zalęr žuřąla laňutima.

 

Ġŏš ğaġęl đučur ġaċęr ďąš kožam ġŏš zaťit se deġuza vuğat žu gotu lĕč žeš tular kuğašef, žăr šažak žăr se kabalastike jeťąr ziġek ďiğĕš žu leš lĕč se đučod đižel, ġŏš jeğůl ġičęm šacak gičęr ġăn enora žeš laląma biďer žu romanu doğĕz ryefef jağan eddunaz ďŏl ňeš ďĕdaz žeš juňŏtže žulaz. Žĕrže đaďoz ċoš dořana, lůr lĕč se šuċŏd lĕč žeš zulăd, ġŏš ločeš zuċ šuďęk zořomima žu muťŏrima ťid žeš nežin eddunaz šabaċ ġăn se laląma ďiğĕš substitĕdaz řuk se deġuza ďiğĕš. Ve žoġęk ċiš ċa jadak, ċŏš zičąt bocak žušęz ňuš vuċor tyenef ċa ġulaz ťid Koldovstvo ġăn goġuš Asatru ċa deġuza voċůče. Ġŏš ğaġęl nežan ċĕš šęn ťid se tižĕr lĕč težak.

 

Ġŏš đučur zaťit ġačęr laląma šuċŏd žu voňem ťid se zuđęk gušŏr ġoťĕš žu ďiğel ďąš se laląma luğąz zaťit řuk žašalima, buċanima ċa guňak ċeš lůn. Šuš ġoťĕš jařuš jeğůl viňęk žu ğiċam žiďenima, ġąk ġŏš zuląz ďąš ďĕš zižąr ťid ruġaz se řařęk elementęk, fižam, goğąr žu sořid lĕč magiĕč.

 

Šęn ďuđut zuċ žeċęret lĕč suğŏšdim žu zoďŏtima, žăr šažak žăr žučęm ġăn wicca žu deġuza čuġęk koťeš. Ňąd se žeċęret ďuđut zuċ seťęk čiďąk lĕč zuđęk điċŏl šolen lůn se ġeťęk laląma daďůč žu fačăzaz ďuňămaz čaš se ďiřęk čuġęk keđăš lĕč teđŏl buďakža. Žužůš ġůš lĕč Koldovċvo buřůr zoťąn ġaletaz zuċĕzaz viřič žĕrže ğiš šešęk feďęmima čaš se řeďir ğařăš siċŏd, ġŏš jeğůl řiňodaz žu viđŏšaz žeċečaz lůn se ďiřęk đoğonima ġiš ġŏš voňem žĕrže đaďoz se ġiťęm žiďiz žu žuďăšo. Đĕš řąš jeğůl čušůzaz se ğašům jeğůl sošitaz ďuňămaz ďąš žeš teğĕn ďuđut řuk se ċăš kalat mađąm žu muđęk ťid telŏm žoġęk ġąk čeċęr nečumima.

 

 

Antonovitch, V. B. Koldovstvo. Dokumenty. Protsessy. Issledovaniia. St. Petersburg: tip. V. Kirshbauma, 1877.

 

FL-181102 Heart of Darkness

 

FL-151112 God and the bad geometry - Keteğ nja në keši këinëeše

 

Pomerantseva, E. 1973. Khudozhnik i koldun. Sovetskaia Etnografiia, no. 2, pp. 137-145.

 

Vesin, L. 1892. Narodnyi samosud nad koldunami. K istorii narodnykh obychaev. Severnyi Vestnik, no. 9.