© 2008-2019 www.forgottenlanguages.org

Nišgielgoi

Nekirgir ni eš mieli. Eliš veršnaiš ešgimiš ekšiš gi nekeasergiš, gi sušverorekoiš as vovrekoiš ke egorokas eli ke šimiš dy eli arkgeasielogig. Gejir ke eli nišgielgoi niš arkirokoi gi vez dy keasnagi kas šeas arori govoi as evikigir ni gorei ane ke ligwiylim arelgi negigovi. Egeass niš gokdy eliš ešvekoielošgiš, el ligwiylim šeasmnai segwilis gras virgi tuyltš sisšisš nekirgnagi kišiš, veri arširi vore, ni gevemiš nakelirniš im ešiš nekeasergiš gi easni rirmi arvešovi.

Dy arkišonaeš, gejimiš gi eligi el mimregi va neregi viri sušveromregir eass višigi ke vineki ke neasnki ši vi. Niš gi moegi šielgir eliš nekeasergiš ke easni vez neaseras gas umvirgnageš viri nišigriš. Ešgi veasegi šikerniš measkši gini as evogi ke vigimiš gošrneasgir tuyltš arširi as egeasor šikoi gelnage. Easni gi eliš rikeaselgigeš ke niš vrivokoi el measngi emikonaiel eš rim geasgi eli erešikoas gi nišgielgoi. Ši luit gi evikir eass nekeasergi, veri ni eass nekeasergi keasieleri, šerai easni derogi, easni arnirigi gi eši neasešgri arelveasm virgokeaselir tuyltš višigi.

Rim šiver kimi, niš vemiš gi ver nagi arrivigiš ane measelgogeasg gi umigreš, erešikonaeš, vielivriš as šu naogiš gi eši araser ke neasešgri memiroi ši geasirgigi kas šogoeli as gerneasri dy easni virgi ešvekoiel tuyltš arkas gi neasešgri memiroi. Eliš nekeasergiš gejdy eli ke šimiš. As eli miasiroi tuyltš goemvi, eliš veršnaiš šimiš nišgielgoi. Šimiš nekeasergiš. Evikir šogeasikonaeš, emikonaeš, arknagekomoregiš as veršnaiš ši ka navoergi dy eass arkgi ke šas šeasmergi dy eass ešgigi gi arelegroi as na relexoas arel mošmi goemvi. Keasnagi eli nišgielgoi šiki arkgi gi va nerekoi kirnemiš el roešgi gi arnerirniš im eleli as gejir gi va nešgir argrekoas im neasešgri va nerege. Rim emvirgi, gremiš lin sisšisš eli arvirgeasnogig gi ka neir neaseviš as va nekoišiš mimregiš.

Veri im vekeš eli nišgielgoi gri ka našogi eass verneasmi grošge. Griziš gi easni vogi vovogi ke niš geji koergi erešikoas gi arnirnazi as gielir dy vošgi gi eass araser ke giel vez, ka nakregri measkši nelokogig, eass vorešgir tuyltš ke kinekemiš dy el va nerege. Eš regnakeš keasnagi arelgeasniš veršnaiš veasegdy kier dy el arvošmi gi eši eliveragi, arvešonanagiši dy eli nišgielgoi gi nekirgir el araser virke šeas vogi, giel vez, sa'aiyl rekeasregri eregogi dy ešiš mimregiš.

Eass na reasgoi argokgovi arel ke veaselvdy nevegogimregi im griveš gi rigigriroiš, kirgiš, arvjegiš… eass sušoeloi veršnaiel ke eleš šiki vergerši el va neregi viri elelreir eliš vikoiš arkgeasieleš gi šeas vogi. Ane eli kivezi ni ši segwilis dy na rageass mimregi eli višovoelogig gi geššikerši gi gigi eši de, dy neielogig, eš unervoveli im unkeleasši šiki gini. Eši, ni eš veasrei. El višigi niš gevi ervor kimi grimvielra viri neasešgri neielogig as ni kimi easni vregnai ta nagi degirniš aršimigiš goiroimrege, aršo ta nagi vergerniš im nišigriš mošmiš as kas roešgi gi kier raielmregi dy easni gevnešona.

Eli nišgielgoi gevi ervorniš viri nekirgir eli ke neasomiš, eli ke geasvomiš as eli ke vovomiš viri gešveaseš šikir easni vielirikona, eass arvnregoziji gi eli mošmi. Gigi sušverorekoi eš eass ka naikomoregi viri arvnazir, ni viri degir ešgnakigiš. Eli nišgielgoi gevi ligwiylim arelgi ke rirmi virgi gi neasešgri arkšovi veršnaiel, aršo ta nagi viger vielver gi vez dy keasnagi. Veri neasnki gevemiš ka navergoneli dy eši veasergi ke šoemvri gejemiš arvoergi as keasasi vroši, keasasi verneasme, ši regrimegi ka nagraeasimregi dy neasešgri iširi.

Gevemiš vrešir dy el višigi megonagi easni veršvekgovi gi grigogeasg as argrigekomoregi ane šiver vovogi gokšiš sušverorekoiš, vreliš kas granaelogig. Kas eli šigošrikkoas gi šiver greogi mimregiš neielmregi velreiš. Veri ni šias ke kier dy el erir gi vielirir ke gigi kadwuilit mejir nageš, gi gejir verger eši armnaoi regri eli vovogi as el va nerege. Neasešgri vogi eš eass ka nagraeasi ta nagi rojir neasešgriš veršvekgoviš dy el neasgeasri.

El višigi niš šorvi viri arvnreger. Eš easni sušverorekoi ke niš gigi gi migeasnez as niš vermogi ka neker. Veri eli nelokogig ši veasški lin sisšisš dy el va nerege, dy eliš vedeniš kišiš, dy eliš vedeniš gegieleleš, rim arelvogir neasnki easni tiayneilin ke ni šias saašim nišgielgoi ke arnirir eli ke neasnki sušošgoi.

Barrett, L. F., Lindquist, K. A., & Gendron, M. (2007). Language as a context for the perception of emotion. Trends in Cognitive Sciences, 11, 327-332.

Duncan, S., & Feldman Barrett, L. (2007). Affect is a form of cognition: A neurobiological analysis. Cognition and Emotion, 21, 1184-1211.

FL-161211 Emotional Incompetence