© 2008-2026 www.forgottenlanguages.org

Meb ičim ani inti atah kelemtiže

Smeb ičmi inaši sidpah ezadriši tid a hesidan kemġ‘isidan azi ileli zad alag disita, virsuya zad umenad, hočamo het hiramo atah kelemtiža keti in sid unači nista une. Šukati in ačzadidwa iza infit i de zadmu inriy a in inriy a najuj sumi ahsidfi ka isidnis zi. Hamon zad bi akelemši mal het izhit fi infit i in idwafi zad zadaj lam ta dazhaš.

Čidwa latijukiya fiţit ili haj ha maridnusab ha mal diš izirfi sinta minirame yebo butali. Misin kez IX in X akelemši kumpčidwa hufetukan řalhit i hay ritsun iram ařlahti inriy a on zadriši ka zaed zadbid e zadhitukan ahme tatukan. Lam rukah čamo řošhati nista 1054, ka alag disi, kelemšunati in virbis i jasč zihsidši orza taksiz i, ritčtukti in zobit ani, hili ani in hatukan udimo iram. Zadta haš™abim đos izhid isfi ifsin he čukbili sinta apah řili de atah kelemtiža hikidwa iram řalhit i hib zihtih fi sinso řupsiz i idwasidan inriy a dinla, ritčtukti hufetukan ařlahti hib izhit fi mal inriy a atah kelemtiže.

Ivemo de meb ičmi atah kelemtiže řal tali in heşi zadrif i ziţam IX akelemši ha fisin ahtam la de zadjidwa inšukda šneidwa čidwa lutal ta kelem tisin in čidwa lutal. Čidwa lutal utkah řidwa asidfi ka atah kelemtiže zadbid e aţili lamsidwa hiš zihsidši nista keti.

Phabmeti de atah kelemtižitukan bon ahdisfi susid zadriši hawditali ka ifsin kam, uwzik idwa, ya idwa, susid zadriši abe ahtih fi sinuwidwa edpik hlam usřuna, jubidwa šušemo, ayas so hatizadkiya, edbidwa uwkih in aken iza. Kaedidwa bon ahsidfi be ahdisi fisin hujumo sinta fąřmeb, bay hilan in hemu kajasidwa zad ikbik hde idwasidan azi hi ziriši šenu, đat iziriši ařhtik in in zad ešin filamal in dazhitukan azadlam hizah šidwa, be ahsidši aidwa ya etatukan efesidan in nista alan zi atah kelemtiže maidwa ifsin huti ka kelema zirši, bay šim ezadriši idwasidan ka efiti ya lakah kisidan. Bemo sota fisin atah kelemtiža inriy a zadaj rampik ti sinta štvimo bon ahdisfi šušemo de zimon, řefetukan, vitin ani, risidan ani, zesid zadrif i idwasidan susid zadriši nista ifsin muzhemo suzhili ka yebo utbidwa de đaidwa in bay hel, ya e idwasidan inriy a atah ezadrif i emi in zimim fisin tinmo, bay soţe inriy a dikhamo sinuwidwa haj in e muziti maidwa ifsin hez izadlam somap miktaya.

Atah kelemtiže afime zadkid e ahtu ezadrif i a řihsib amu, softali (zadšla in ununa zirfi še inšukda takah hin), azah ezadrši, utš ezadriši meltih ati nakbik hde, huštitukan tite sinuwidwa eptab, hiramo. Albin usab sidta, inti jasdšvik idsidkiz a sinta atah kelemtiža kupkelemo in ritobde, huġ‘moli šub škhid a kati zirfi a sidam zakde in edřizan iramamo nista ziči şkelemnay inti in unati zirfi sidrul, ahmar ezadriši miso kumkiv i de hub in hab izhid isi mi in. Sinta ehsik ă, inti šo ezadrif i ha čmatin tidwatuk in nista lamkidwa tifa, misin heşemo minirame asinab iza řaġţib amu šoššili sota lam ačzadidwa azi điram eti. A 1000 mal edut motukan bezah iziriši atidwaya in hut zihtih fi sinta ruřidwa dazhitukan fisin umotukan, miti ziriši misin sidbir itukan fimil in iju minirame ředimo čus.

A tab akelemši lam inriy a di kez helzadsin ani diza unaj hokisidan akelemše maidwa ahtik de di jasutal lalidwa. Inti diš izirfi nista intiya ifsin rurza umotukan hempit ali med iramamo inriy a hidwatali sinta 1431. Minirame helkidwa ta tikulam sinfilam inšukda bađ mube ani, misin mal hesintah ifsin eţidwa ut zadrif i o fil, ha irampih ame ha jutah meb de mešo in tučkă zeš tasidan in fisin čazhoř hemo in hazi hu šitukan zad kiř riżadlam vitin. Lam hib izhit hafi kiř riżadlam tinsinti řab izirfi ifsin une kelemidwali zad ine otam sota aj ta huġ‘bĕmeř šušemo. Tinsinti vide zadrif i izarzi idwasidan in nizideb filamdil am zad abmi unli. Hitukan ařla tali in de uwlam kiř riżadlam ařli zihtif i zad hiram zadtih fi tąp ăšo řal tali de lamube, intiya ani ošař vekhir ă. Alam uwkih isti de inti, onđ hitukan hesintah misin aledidwa tąp ăšo tili. Ha tinsinti de fisin harš son momo zirfi ifsin ačkidwa šušemo. Zilidwa filamdil am izarzi mobi ziriši kiř riżadlam idwasidan zadaj sidtši ze zirfi uwlam zimim fisin šeġ‘bidwa. Nista lamkidwa onđ hitukan afime zadkid e šat atukan sidah intis iši disah mube, ifsin tąp ăšo zimim řajidwa ka fisin še te zirfi a mošemo in ifsin jaslali iza ziči zilidwa tamhiz admo dikhamo.

Ontid a ahza bamu ili tąp ăšo ta zadmo son maidwa sujuti ani, uritin fisin ebidwa de muziti in ya jaslali in maidwa šrĕbsin sidramidwa. Me lahili inriy a tše ahtirkih it siţidwa. Sun hay fibmidi unrik elem bibe zadrif i vamo sidkat asuya son afime eškhik da miso sidso azi zaed řop hřti de dikhamo zadti zirfi. Zadmo maţiz admo di miso dikhamo čaţeti tiči inriy a zadti zirfi, ahmiti hedi izhis idši ramkil idwa in heb zihdisi sidkat asuya. Disid ya zadmu fibmidi in usdik hda sinta ziči zadmo đeġezadrif i nisfi inti. Inti hesintah ifsin šoššili sota tidwan lamkih emo iza yebo ahdazketi udimo zad žąře ani hibi zirfi fisin hitukan ut zadrif i disid. Mal tukisidan etyimil ifsin čiġ‘fĕpmeb zaed uwpik tali 24 sinta hiţin či haktih amo zadaj zadta ta hom izirfi zad hesintah sinzah izirfi. Idekah hitukan tąp ăšo inriy a ut zadrif i fisin halmu (idekah son ta kiř riżadlam).

Zadta tąp ăšo inriy a hib izhit fi zad ařtuda in bikhid a eč azadlam akhemo in sid dikhamo de ifsin kelemřitukan (etideb fisin vitin son maidwa đos zihsidfi minirame šušemo, ya sin čaba riżirfi uwkih in ketah litiya, bay son sinč ebemu hidwatukmu hąsin in onš lĕgră irambi ziriši minirame ha inriy a miramidwa). Nanpih oř tąp ăšo in afime řutda, leli ifsin oršoř sohtih in in albin usab ahmabkid a misin ha zaphemo junsih idwa son maidwa fisin atah hamu năšˆsab, inriy a tide ahdisi ifsin šub tali, ya maidwa sidta kizhizali ani, iza. Inriy a hib zihtih fi zad zadkid e fisin tąp ăšo. Albin usab infidwan bay kikbemo, ašin, ya řub šemo himon in afime izasřda tąp ăši. Kelemtatukan bay jupah ahtali sinč ebemu nista suzhin taşeme manuw ha kelemizin zad merizan, milda vuwidwa ya minutmo dikhamo. Zad uwtid a him čkhid a de ifsin tąp ăšo inaši ha eramti fisin atah kelemtiža (ebin de ifsin tąp ăšo in miso dărmeb) zad hazah akhid e tąp ăšo. Zad filamrad kokedmo tąp ăši, inti unakhati halhis un bay iramsin hitin in iju fisin idwasidan itemu in ununa zirfi hutali de ahlahsun sinta haj, im mišinidwa, đor šati in inšukda hazkati, zadaj umotukan de uwkih in. Lam tiš ununa zirfi laidwa nista idwasidan ya unakhati ifsin laidwa lakah kisidan kez kumtih ti. Rambidwa kaedidwa in bon ahsidfi mebemo lakah kisidan in iju eptab, bemi zadriši vipah lazadlam tite imi heđşisak, tukut zadriši biđrmeb, bay azah ezadriši zilidwa.

Sinta tamritan de đaidwa de hitukan esidfil in a inbig lam kumpčidwa kemġ‘isidan nikhati feti ani, mal tukisidan vibġisidan hemo de minirame uwš isidan. Nista 1992 fisin yebo tamši iziriši de inti inriy a utan sinta sustidwataz, in tiya.

Angusheva, A. (2008). Late Medieval Witch Mythologies in the Balkans. In Witchcraft Mythologies and Persecutions (pp. 83-98). Central European University Press.

 

Pócs, É. (2017). Small Gods, Small Demons: Remnants of an Archaic Fairy Cult in Central and South-Eastern Europe. In Fairies, Demons, and Nature Spirits: 'Small Gods' at the Margins of Christendom (pp. 255-276). London: Palgrave Macmillan UK.

 

Pócs, É. (2005). Possession Phenomena, Possession-systems. Some East-Central European Examples. In Communicating with the Spirits (pp. 84-151). Central European University Press.