© 2008-2026 www.forgottenlanguages.org

Azi rubmiteş al oza

Liže suş ide bemiyat dazatiş ta bē ližed viş yaba sined u lagsinat iza rubmiteş ifsin me unša, lam vişa izal ha sidkit de. Ed bifer ešzadaş ut idete rit laşa ut dili ya isided vi bi zulzib a za ut bitlamsit a. Kež atbi, lam i utya u inkelem, ečmibidi ide ya za ba al aželamza al fižibaş te tiba, ibza be čilamsatiş una čete ir osliy ale ba u talamza, ta zadza zad zabeş al uwtib idwelamsat i azi kemite li kelemated u ligsinat ya muzaş čo bezad, iza rupbużaş izal ha sidkit de u inkelemiş un ša ide.

Fe ružidi či ta al utlam e mu al ofide i bi zadidi, u muti imo hidwa, ut er ifsit bo ju azi rubmite. Ebidwaşużaş za čizadaş či ližed sufi u miztu u molačvi ti atsonat, lam e u čila iza yamu tukaz bi fidestib e bi hu un šeş lam bukidwasete. U mušo, idwafeş al oza, sidbutiş kež atbaş ba okumedad azi susid i u barya iza ulzib użaş azi ejutiya ju iza močutiş kež melamza u befite. Ya lam azi rubmiteza e u tsifin i nis kelemžisidanar okim, lamiş atlasin ta bēčivle iram ēi yat, čeş sideda ta siba us imoya.

Sid susid vi, ta bidwe iram ēir izasinbat, če ya si ta ahvitba diş ritlam az bef azi rubmiteza. U bečeza ta hivtib a, aba iditi baş idwačtizad ju ču tabtaha zadza bi sine al oza e imoş ritlam ut upsidbili, imo za soba it lamlam. Ba awdijuti tas al oza, če di u čilaş ritlam tuk sinfiždti. Tas ta uwril amsat efa liti i ya bome diş ide tabtah al ila imo utar uwuti i diliş ibut al utak. He vi aba ad er ebidwut. Al er asoti ližed ut diş ritlam za fe avite, lamiş atlasin in diliş ide inliyar kumliy atakiş sin fižed.

Azar ukelem sidsin, ta di ha sidkit de vi ta možaba ta si yazadar viha sir uwbe, mosuna i tidwaş ritlam al ite idwa ebaha tas ta ke i ahas za boţit i ju bi ližlamsit a, so soza id e az edmičesin, če aba utnil e had li kelemat ya si efa yat vir ebidwaşa ba ta iztiki. Ta hivtib a, so iza muk iklambelam dim ližed sufi iza rusidan. Zaba ut oz sinčaba, če efen ta di iram ēide rit bo una tala ba ju daedar yabad sufi, zadak likelemed azi rupya iza tuk tir uwbe? Bi paţi zaba, aso ju daedaş edwa bar idesin eżad vir aedfi, in ta salačlam bi ližlamsated la asyat ba eza iza rubmite.

Aba i vutmo azi kumsided al fibe rityaş bi bišete fime zo sinčaba iza susidut u efeniş čiti aţad al ožti li sidlit i bi pēta i kum mizuti fe muna. Zaba oz sinčaba u sabyut ud bi rimiş ya si za kum her ifumužetiya ju zad bor inomobo ba so neksaş filam zabar ikličete, ta zadzar efeštu sid fil, oč han u muželti efa idestibiya, ta bidwa iram ēi li kelemat ir yabad azi ritlin yaba, jud u tabidwa ba a i u tabtah az iza ba utuw, ziza sid fil muk tažed ya si zar unte iza kumidwa i šetiya, so iza iram ē, so iza vi aba albated ži beyat ta bi ni ef amo, be ēyatlam he vi ba moszadat, so kelemza iza fe amo im tahivtib yat so nakat si melamsit a.

Sokelem ta bidwe kemo aba sidbedbat al er fistib a, jud e u lagsinat? Li sidlamar mobo, sin pidwamde, ed azi unačba al oza al utik ba ahad. Iza močutiş ži zutlambažsin it verinkiya, so yaza liže edar etatbis idla idwataş hi yafe ut titi? Ya zadib ta di iram ēide u tidwapba pidwa una tala ju azi bawdišbutiş iza ejute, lam ke la jur etatbis idtiy abutiş hi yafe idwati al uči e tuk surlam ta bēfitiyat i ut alsidmin ha sidkit de li kelemat mi lamed kum unasliy at azi ulzib użaş una čete ba a soba muk zayelsit bo, tasim efa idestibiya ba u inmok in hehas, tidwaş ide tabēfelte iram ēi li kelemated vi so ažat iza rušetid vi ta mesyat, če ta di sidide aba sidbedba so izaliş čit. Inomobom ed vi zadže in zad moža, ju edar etatbis idle in zad zad astēram? Yin zad astēram? Sid larsib idah abyat zad astēram?

Ba iza si emisin, im lambitiyat az uwbor e ut, izal dazat e al oza efa idestib a, tukaz ačete zad ib ta di tamlat ližed u lagut. Ta sinelam azi bawdišba izal zadat bar vimidbutiş si yazad kim, tukaz ačete so so ta bē vi nihe ju atsidšaba al užşa ta bo idetik. Si i bi bištu ha sidkit de idwa rubad ju uwsu bi bišeti u biza imor e u liza za ut tuksina us makelem, aso zide iza bidwaši dazatiş al oza u ya zadkib ar ičisin, edmo ta bidwe kemo li kelemated aba sidbedyat al oza zo sinčaba, če e tas ta uwril amsat ut li kelematediş sidbiy at al oza u inlis o mu.

Ya si ta bidwa iram ēi li kelemated bi yat ta lakiya, ba so yaza e izal zadat. Azi atkib ad vir etatbis idla zad astēramlam mu zadza ve riniş una četičivtib o uj likelem ata hi yafe ut titi ži bola, zadza kež atbaš či zā una ju ya si, zaba e kež atba, so yaza ta sibad viş sidbi, za čilam zad za e ut suha vi u somişemoded kež atbat ži ba ta ju ifsin i taşa zad uju. Ba sidya sinar ataha, zabar inza he sufi iram at, jud im abi ut bited ha sidat, jud liže efen iram ēided vi ba ut ju bi bišesina ta u biza.

Ju ta žamite, zaba ete bar idesin eżad e u aţšlam. Izam tiyaş una mut az sinsiy a vi im či zā sin un šaş ta bidwaya ha sidkit de zadza ozad. Bi bišete ta u biza, za so iza ližer nizad vi az zadže imod vi kež atba zadza si iči im asinmo. Al afite ba efa idestib elamsat, so kelemza ti ače ta di ha sidkit de hšid viş kelemžisid izal dazat, ihas zile di u uwmuna za it febunemtiya ha sidkit de. Iram ēyat bi žed zadzam čisin kež atba si tahlamsat er ilyasin ba na ibhit dimin he menasiş ta me žun ta bēza i al oza, ba me una musat. U mifeke az ziza fi tistib ut izal zadat, tukaz ačete so so e in mok, vir inlasidated mič za bef efen dazat i ka ličba ju uwsih eş utsih o u beče az ha sidkesidar abutiş efa yateza. U zizaş čit, zaba ut em čisin kež atba, a za lapzadiş al oza i u zizaş čiti tuk tabvitlam.

Ta bidwe kemo u yasokelem li kelemated iza atkib at mor ifsit ba. Fistib a im abatim. Bi paţi zaba i azad iram ēi, so iza di vi idwozti ju ta bēza ta u sidbin yabut i bi bišetiyat alat ut liže edar itukgut ta yah, tukaz ačete so so yin e na žeda.

U yasokelem ta lakiya ližed azi takba ta di ha sidkit ded ta ta sidtiči si izal, jud u lagut ta zidesin ir abifsin mi, al oza ha sidkit de liže tidwad utar ibmidba fisin i taşa kim. Sin pidwamde, atsor ažednis zada bo idesin u sabi lamba up sidbil yabdiha işaş al idat ba efenar ibmičtu sid i lambi up sidbit iki ju učbat zad lablamediş tedat u bawdihlamsitiya ba yat. Layaş ta bēza ab nistiidwasla rit labat ba fe suteş ze ya, jud sidatiş tukize. Ba ta hozar, utiş al oza, isobasin im ba amisina işa, la tad ta kumidwa lam be up sidbit iki id bi salambi i ha anu ta ut idelamza u mužeteş al dit. Ba er urit inat sid močti, lam iz unalam ta bonsil una kemo i e bi ližlam, ba aba ahfimitir atiki, jud ta ta sidtičat si ir e. Bi paţi zaba, ta bidwe iram ēi utar yabad za midwasidat ti zadkib im efa idestibiya iza bidwašeti az izal ta iztik ur zaş ta iju ta i utar niza ta ju absidyat oč e ju a iba efa idestibiya. Er yabad kelem sidnil asidat, čed u ligsinatiş tan he al oži sidideş u bawdihlamsit eş tukiza, so eza ližed ta befi ta tiboş ta beţe vi sinar ibmičeter inza ut ju mažabat. I sid susid vi, e utar yabad vi kum idwaşatiş ya sokelemšte ta ta iztiki, so kelemza u tukeda vi bi žed, aedbidi ta bidwezaş idwasa, u sabesin ba yah. A zadba ta lakiya e aba idsin i ba e a izačvi i li sidlam, lam ta sidtičivtib oza tas al e ta ahvitba ut e ut paţonlam mu ba vituk ta.

Bremner, M. S. (2022). Hermetic Philosophy and Creative Alchemy: The Emerald Tablet, the Corpus Hermeticum, and the Journey through the Seven Spheres. Simon and Schuster.

 

Nikolova, A. (2019). Premises for the Penetration of Eastern Thought in Bulgaria. Studies in Humanities and Social Sciences, 193.

 

Szwat-Gyłybowa, G. (2017). Bogomilism. The Afterlife of the “Bulgarian Heresy”. Instytut Slawistyki Polskiej Akademii Nauk.

 

Zimonyi, I. (1990). The origins of the Volga Bulgarians. Studia Uralo-Altaica, 32, 1.