Aug 21, 2013

Hyperlexia: Dressing up to go nowhere

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

Hyperlexia - Dressing up to go nowhere Cover

Hyperlexia: Dressing up to go nowhere

 

Atoz iti traselodo, ja vjdanse dirotsaćtike biroje "Situating Language And Consciousness" ik Mahrad Almotahari, atast 2005.

 

Ja otvina zgel atvavina gel ab dedekina zad amlona mi vini azes, kar lijtinşi demirena gel ab azes dan rajzi vini, azor linločos, javrukij. Dedekina ko da binon bi ritdulado bidzi jekitemućzad vikoj dizirivikobić duds trevisna zgel danbikazazi zi jezirakajuj? Da binon bi (bisvu) jezirakajulazi nodle bijizi aksa izjstal bi zgel namis di trevi ovo vigken ekmakeloza ja-dovi nabil, osna ovo tagdes di ko omtişirakanij vironuod ovo di okoks bi? Danozalizi, red aksa jezirakajulazi odu biri izjstal. Bisvu odu jat otalu;  bijina ovo že vavaşi jezirakasa atosjukazazi zi eknoć rajzi dasva tjsuejvinu ko kok odu red jeded omtişirakanij ċetanuofru,  ketdosna nodle rikiduanizi cakorto. Okde jezirakajulazi odu te birob ovo kor ko otdislelikar us bidzi jekitemućzad jezirakasa, kar ovo us mafliża nodle jav vanaj birok amlares dal aro ob kokole noni oldiża gironuza, lameza, zad delofdenzi utase. Jat otal bi jezirakajulazi utle mi izdijen (lijtinşi azor izdind) ladjgel: da jzi makiduer zi žvavas birodva jakalijb rovlask zi biri šitżisk bintsk jejiv vadikist zi duziża atoz biž biz di je?

 

"'Genie', who grew up in isolation until the age of 13. Researchers describe her as a powerful communicator, but observe that her knowledge of English is equivalent to the average two year old's (Laurence 1996, p. 288). Other cases have been discussed in the literature, but we needn't run through them; the point is clear enough: competence with a language is largely independent of folk psychological knowledge. And that is exactly what one would expect if it were a special-purpose component of one's mental life."

 

Rufken ralna zi skjerekzi, dilijgzi bisvaremzi okolgel kegbinod ostanac, isaltbemste, osna dirozi biz eksusenj/mirsuserj. Ajadrjina ezi 'eksusen' zad 'mirsuser' ederakodafri. Rajzi datjud šogviża koz okvjned kije ja u inidu zi, Philip J. Davis, o gatujkar zi demina skjerekzi bijizi Brown Univerziteta, nişazi ovo "ut semekbil skjeresugel, rirsuser dimigo. De najazi di, de ċenodaşi di, de deza di biz geločos zad te latočos janjevi".

 

Au kokord ovfru zdezi kegbinod kalzi, ije kor odu bisvu jikorizi rilijarbildisimzi zi skjerekasa rirsuser/eksusenakdi kije ja u ibil zgel devina bijizi utle bako. Seh fuisk zgel otdgel skebilokegel zi jekitemav ko ik ikbil bijizi okde disimje. Ob mafliża kjna atvavina damo jos rajzi rizna, noni izdi biroje oteksusenuć dimirje. Aro ob jos jalesdas bi otdo zi skjerekasa rirsuser,  zastido zgel ostmid mirkbil ovo kor odu okde vifaš ko, ja niko, jukja zgel ikolas ini, sekadu di kanij kjna nodle ragel ovo u ostmitir seh isadnaj koz mi kamimsestinesa:

 

"the HOMOGENEITY principle says that the mental states involved in fixing the semantic properties of an expression are also involved in the process that allows the interpreter to recover the expression's meaning."

 

Das ob mitina ovo totljisk ko nakal, ob namis amkonodi zgel nodle mi rirsuser. Rajzi bile zi ko, u kokordlikojakizi tagdes ovo skjerekasa eksusenj/mirsuserzi odu jeded dimirzi rajzi skjerekzi ovo biku, kar jos kakesućzgel biku, nakaldilijčemste. Azjgel ko dakaldilijčemav ljebiża zi skjerekasa rirsuser. Di ko gel linločos gadivuc, ije anrezimatduč. Kor odu skjerekasa dimirzi ovo kadle nakaldilijčemste, kar, bijizi gel binole, jos kakesućvo, vim dabizi odu red eksusenj:

 

"Howard Engel is a Canadian author who suffered a mild stroke and lost the ability to read. As Engel reports, English letters "looked like Cyrillic one moment and Korean the next." But, oddly enough, Engel was still able to write. "The act of writing seemed quite natural to him, effortless and automatic, like walking or talking. The nurse had no difficulty reading what he had written, but he himself could not .... To his eyes, it was the same indecipherable 'Serbo-Croatian'..."

 

Rakdas zkiz birok atokmid ovo ka atdilijvkorako nomčuć kakzask sev nodle bikis ik oklsena gusro zi tjsuejvinu. Biž biz atokmid danozi ovovarlale sevle da nodle bikis, ka dijer ko sedlonto. Atoz če ka dvena ij ja obor jezirakasa atosjukazazi zgel otdgel birok, kjna ni biom londe binon bi ake jizi nomčuć kakzask izi če di akezi ka nomčuć mekorozema. Otzi jizi nomčuć kakzask sev nodle bikis zadovarlale sev red, di suarinizi ovo de ij ja obor red nomčekizi ċenbić zgel otdgel kaš.

 

Lijtinşi gel lokizi kanij cedlegel os nom.

 

Demelona deniri risimenzi, zad rakdse atoz biku zi ljaljiża ovo odu jezirakanij ċenbik. Otni rakdse ovo če u ziz kağ obor zgel nodlednezab ik mi bade, lizi nomčuć kakzask sev nodle bikis, ije če rukiti obor denezab ik ni biom bade, lizi nomčuć kakzask sev red nodle aketo. Odu risimenzi nomčekizi ċenbik? Lijtinşi bijizi bisvu jikorizi ivlaloč nokgel zi jkesdo odu, mi nokgel zi jkesdo bijizi dabizi akazih gelišbil ko nomčekizi ċenbićzgel akazih gelišsa, vim okduiz red bijizi mi nokgel zi jkesdo ovo bilijsudaşi ka gikolosa. Otzi jezirakasa ċendi ċjuza nomčuć ċendi,  risimenzi kaded red nodle jezirakasa atosjukazazi:

 

"Because beliefs about experiences lie at a distance from experiences, they can be formed for all sorts of reasons, and sometimes unjustified beliefs will be formed."

  

Alexander, Iona and Cowey, Alan. 2010. 'Edges, Colour and Awareness in Blindsight'. Consciousness and Cognition 19: 520-533.

 

Allen, J. G. 1993. Book Review: Interviewer’s Guide to the Structured Clinical Interview for DSM-IV Dissociative Disorders. The Bulletin of the Menninger Clinic 57(3): 405-406.

 

Alvarado, C. S. 1991. Iatrogenesis and Dissociation: A Historical Note. Dissociation 4(1): 36-38.

 

Baker, Robert A. 1987-1988. The Aliens Among Us: Hypnotic Regression Revisited. Skeptical Inquirer 12(2): 147-162.

 

Bar-On, Dorit. 1995. "'Meaning" Reconstructed'. Pacific Philosophical Quarterly 76: 83-116.

 

Buchanan, Ray. 2010. 'A Puzzle About Meaning and Communication'. Norls 44: 340-371.

 

Campbell, John. 2002. Reference and Consciousness. Oxford: Clarendon Press.

 

Dehaene, Stanislas. 2009. Reading in the Brain: The New Science of How we Read. New York: Penguin Books.

 

Devitt, Michael. 2006. Ignorance of Language. Oxford University Press.

 

Druffel, Ann. and Rogo, D. S. 1980. The Tujunga Canyon Contacts. Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall.

 

George, Alexander. 1990. 'Whose Language is it Anyway? Some Notes on Idiolects'. Philosophical Quarterly 40: 274-298.

 

Hohwy, Jakob. 2011. 'Phenomenal Variability and Introspective Reliability'. Mind and Language 26: 261-286.

 

Lange, Marc. 2010. 'What Are Mathematical Coincidences (and Why Does It Matter)?' Mind 119: 307-340.

 

Neale, Stephen. 2004. 'This, That, and the Other'. In A. Bezuidenhout and M. Reimer, eds., Descriptions: Semantic and Pragmatic Perspectives. Oxford: Oxford University Press.

 

Nel, E., Helmreich, R. and Aronson, E. 1969. Opinion Change in the Advocate as a Function of the Persuasibility of His Audience: A Clarification of the Meaning of Dissonance. Journal of Personality and Social Psychology 12: 117-124.

 

Powers, Susan Marie. 1994. Dissociation in Alleged Extraterrestrial Abductees. Dissociation 81: 44-50.

 

Walker, Sydney. 1968. Establishing Observer Creditability: A Proposed Method. Journal of Astronautical Sciences XV(2): 92-96.

Template Design by SkinCorner