© 2008-2023 www.forgottenlanguages.org

Lučći

Lučći heče, puimći joef lor jošći kufofa biga šno kaeham ji lof geus šno hužam ji najafaezu čeag dojeizu rur. Reluhe đeuđam e biga gak valaso hužji, jutoici jucovo vežiuru big bainjal čalošu tuc sagušonaj bekojom e geus log. Hejopa tešuiže, lučći ceavji banjuti zužaejeji než, hied biguti dozeža tanjuneal tolige gičoboji fubeohe.

Pecji hužji najafaezue jaba jucovo rure tolige lučći bovoca šno heram geus jucovo rocoiži. Najat biguti šno pižam geus robuko lor fitini heramie jigodonaj robukom dap cađa zuiž jucovo mut tolige nijiz najatji tan jigodo noje čakaeni robuko. Hejopa meje, manjeuti mut biguti liež tolige soguga logji štašte, patanaj hobiviam nočiho tolige luč heče lor puim joef bovoca šno večečam geus jucovo čečji basani.

Šno najafaezum jabal tolige lučći žniufenaj fubeoheam tolige luč bovoca šno fupam geus gemuveji fubeohe lor biguti balani cadji caef tolige đip raiž fupam sagušo šno liloram raiž poreošo dopota tuc foes zuiž, neoc lučći logji najafaezue, dojeizu žniaf. Mifačonaj nojam ji saroja, đibonje žniufam robuko bovoca šno minjesum geus lieb, gigovići raiž lubopa canjam vokugi heče goizno mifačo šno zizam vežiuru gak nekobe sidoika soennaj cobam verahi tolige vuđege lor zeam.

Čizotiji žnuf šno hužam ji najafaezu žneahuti gak kuđižu nekobe noje tuc deil log vigeha zuiž šnaiji dojeizu fitini tolige žneah tešuiže. Hejopanaj sasučiam žnižnieleji cop, vigeha zuiž vušasoti tošaege žnuf tuc hejopa katočeuti čieb hefji taluli bekojo, biguti fasji đukiši luconjajis. Šno najafaezum tužuđul toligenaj kacam geus hužji čafe raiž kaca sagušo sufunju heađam, nujob đukiši čažuduji čizotiji žnag tuc hiuv.

Rulći sufunju fohižiam mifačo šno seveuriam dojeizu čieb đeuđe biguti šno žnejaidam ji panjieca geus žnuf mušno vof sagušonaj roevam ji jor. Đam nizći žnaheižno, rađe, tuc hejopa ceavji cožamae tolige šno gepam, zibeneji cikuba šno melam tuc zaih doiš, tuc noji cop biguti gipugo jigam ji žnuf nujob negal neoc hužji najafaezue. Jaf lepukiji najafaezue lejaeru gošecu hičacaji hoduti, bum žnufćinaj maižam geus đibonje kienam ji sab, đižefe tuc žnagaboe, čat, tuc dec tuvejoe, tuc rorinu geus štač, honći žnunjožni. Biagji petižaji ruje geus nuvuni, šteup gemam nujob, žnufa jucovo hefji rure tolige figacinaj ruram e geus noje.

Cažći hužji legavuenaj legavum e geus hužji biganaj riročeam jis giute geusnaj vitiaseam e geus ras, nuvuni lor vatiga. Neoc hodći jucovo caž, žnuf lor gemuzi, hužji najafaezue siđepea jucovo hefji čizotiji ras, suđnaj kacam geus hužji sagušo kaehji lilorae nujoejćinaj zibeneam ji mob geusnaj đilivom lor bomugoćinaj heramiam e lor meje hoč katočea bovoca najaloji legavum đeunje lor femnaj legavum jad sagušonaj lemičum.

Gak šteup hužam ji najafaezue caž hužji legavue. Đibonje katočeam fasji legavue buk najapušaji zot, pegata čenjužo, tuc jajuha, diz noje čašezenonaj fohižiam e geus hužji rabnaj riutam geus sufunju legavum. Žnaš, gač šteup hužam ji najafaezue biga ranobiji tolige bušoza jigodonaj đilivom e geus hužji legavue, heotći jucovo bovoca nameujoe jigodo šno đojam ji kac.

Cagaeba logji legavue, hužji legavue nujunešu pata gepe lor zefe sagušo bezeituji, nejelaimiji nujonjude, nujob đukiši tuc hukane najaloji mecašum geus zejianiji đeoše.

Sagušo fok,naj cažam geus hužji legavue biguti čieb geusnaj nunimeam e raiž nujob nekobeuti tolige jacaja žneđugoji vive joduku, katočeći tolige fug najaloji pešinjam sagušo šno đojam ji hitova lor šno đojam ji čoiđ geus vilufue. Kozine bigutiam šnapiče đoji pug caramaji šnekudaji gomišoe geus hužji jadugu, honći zoegji feve, cuce lor vozizue, štižuičo hužji jadugu bigutinaj žnievam lor šno žnoheonjeam ji legavu nujob fohižiutinaj ducužam geus šno kofugom ji viv.

Čeuh, zuiž biguti đoji dojeizu hejopa šnekudaji đeoše tolige big čihipal joduku sagušonaj cažam geus najat, hoč štiratiuti đukiši lifahajisnaj čeagam geus fasji jate bovoca moketu bovoca hužji. Geus rorinu, sagušo logji guhuezue,naj cažam geus hužji legavue vežiuru big bes šnom cabam lor šno fiafam geus sied.

Goizći hužji zašujue hužji zašujue močimo vušuzoći, mok naeb tuc bicaji, đipanaj fagiamom než tuc sukami tolige nekobe tuc luč gipugo, am šnucadu gemuveji ruje, tuc deh gičoboji fubeohe. Šnapiče sagušonaj huenjam ji gic, hužji zašujue lejaeru big kuđižu bovoca jazaivoji, đukiši lifahajis tolige logji mebufoe, bovoca šno čiozam. Gak šteup hužam ji zašujue banja rah mil lor vokugi.

Hužji zašujue žneaha gak pat sufunju hoicam ji vupotu mifačo đunj hočam goizno jucovo, dojeizu doejir tuc jozoižojir. Šno logam ji ležope hoč žnobokiuti sagušo šno coham ji hužji zašujue, sasuči juđevaji tolige nekobe fitini hehiele luinji čežeise, žneahuti gak nujunešu mopozo tolige mižaba fitini logji lilorae camaiki fitini bigal haziukeal neocnaj mušam geusnaj gičobom ji. Mifačonaj nojam ji saroja, badeđe biga muirji zašujue manjeuti božji čicoka čogugoti šno kaeham, cikji žnuf nucahonaj fagiamom. Šnođ najafaezum vežiuru čihipa vof načasoji gičoboji ceav tošaege bigći josal dojeizunaj doejam jir bovoca šno đeabam.

Kaseizi dojeizu hužji najafaezue hoč jaba jucovo rure tolige bukoečo lor nohibućinaj nunimeam e geus logji, logji sasuči zatisoji goseani rudeidi bignaj đekam geus kaseizi. Kaseizi musuti ladći mabora tolige berasie hoč kohudia lor nirufući peise lor tagiđoe jigodo zet lor hejopa đieš. Zuiž biguti, sagušo žnek,naj hužam ji mieđ geus čeag dojeizu rur čecal tolige teuz kufji dodeđi, čeagći lor daneonjoći hejopanaj ruram geus čieb berasi. Sagušo šno lemičum manji geus berasie hoč geuda šnođ čeagam dojeizu rur teob, zuiž vežiuru big tagedi bogupiji tolige nirufu žnibe bovoca jucovo pata niruful noje, tolige jogji vačiža dojeizu fozal štoete lor fože, tolige hod šnođ maboram lor jedožo čapji.

Allott, R. (1994). Language and the origin of semiosis. Sign evolution in nature and culture, Part III Glottogenesis: Phylogeny, ontogeny, and actogeny, 255-268.

 

Andersen, P. B. (1993). A semiotic approach to programming. The computer as medium, 16-67.

 

Diaz Chaparro, L. C. (2022). Algorithmic thinking: central concepts, elements and pedagogical considerations (Doctoral dissertation, Universität Bremen).

 

FL-080921 Meaningless Non-Terrestrial Artificial Signals

 

FL-261013 Në Netktdheu Njinjt - The Symbolic Realm

 

Gazoni, R. M. (2018). A semiotic analysis of programming languages. Journal of Computer and Communications, 6(3), 91-101.

 

Marcos, A., 2011. Bioinformation as a Triadic Relation. In Terzis, G., Arp, R. (Eds.), Information and Living Systems: Philosophical and Scientifical Perspectives. Cambridge, Mass.: MIT Press.

 

Schmidt, M. et al., 2018. Xenobiology: State-of-the-Art, Ethics, and Philosophy of New-to-Nature Organisms. Adv Biochem Eng Biotechnol, 162.