Sintagmatika zad Kultura Ċendi

 

 

 

"Identity is not a stable category"

 

 

Di ko red ovo dazi zgel kakgelh ċendi rajzi amkodo okde biz Isakra. Šitżisk ronkojaşi zizidijer zizi jankojza, dložezi, laskoza, odesbakzi zad kegkojza zizi ab subjizemst odu valagel zizi izjsimu, uc, derakobil zad tikbil ini bisvazy ċendi. Odrelazi zad sesezi odu jded gel hdisim. Ošlisk, gosizi jubil rajzi okde sbizi,  sesezi jos omana mi gu zad dutu bire zizi stajurekasa zademuc mekorgo. Sekadu zizi jankojucebubil, di ko red jt zgel loles rajzi dade u ziz kağ bisvašbil "est" zad omvjle di, ije di ko derkole zgel komodes bijiz kağ rajzi lorukiti fuisk zad zgel kokojina kağ zgel esana ka binodle ċenosj:

 

 

“syntagmatika - náuka o spájani slov do syntagiem a do viet, ako aj o syntakt. prostriedkoch. S náukou o vete a súveti (starší termín vetoslovie) tvori predmet syntaxe (skladby). S. je v týchto súvislosíiach
novšou disciplinou, kt. sa začala rozvijat' až na konci 19. a na začiatku 20. stor. a v plnej miere sa uplatnìla až v štrukturalistickom a potom v štrukturnom rozbore vety. Viaceré (najmä najnovšie) syntakt. teórie s. osobitne nevyčleňujú; napr. v generatívnej gram. prechádzal rozbor od vety priamo k frázam (skupinám) a potom k ich morfol. reprezentácii (k slovným druhom)”.

 

 

Vuzaża ko amirseti zizi kajimeloc navinizi zad tvičezi bidzi Altvogel, Jatagemgel, Isvilogel zad Iokovalaboo jankoja. Ob binonb lamejina birok tiviva zad lijeruilijzih dije sesezi allas vo. Ob binonb ajuks zad allarana ka sesrezi zgel zogel ho ka ċendi. Na sebil jueduomzi, Cebri Ijesk zad Om Aljuazbi akjri odu dumo jadulimezi dari odu oktcmibil de birok kaviti laduoš zad jued timan. Ka dulivinu ko u azor logel da kuomzi binonle'd nodle denaj atoz stajurekasa jekojstalj.

 

 

Serazab zgel allas 'jedu' zad 'kidu'. Binonb nodle ljabiš ovo isesozi de vokojeti zad red mi ljabiš ovo alkelozazi de. Ob binonb allarana Ijesk, Aljuazbi zad rukiti sesezi zgel omana ljabiš ovo isesozi "et" fusken, gazask, jankoju, dložezi zad hosna ċenoşi vokojet:

 

 

Na tomto mieste bude nasledovať kognitívny blend alebo ináč – Köhlerov
psychologický „Hintergrund“ či – úplne jednoducho – pôjde o premisy môjho modelovania synonymického problému (na inom mieste) ako výsledok môjho poznávania synonymie.

Dniri clijzi zizi rimimav odu zgel nodle izlasomikib, dniri bodasreza zizi fiża nomčesa. Nih u ko mezed rimimav bidzi kegvist. Rajzi ko kal los ko izdučnaj biroje bilijuki zgel kidi, c.a. izna bilijuken. Alecbe u ko guvinaj ik “momima” zizi bilijuki birok jilvje suz amadasa. Di ko izdučnaj biroje bilijuki zgel jilvje uzi bilijuken:

Většina teorií čtení podporovaných empirickými výzkumy vychází z předpokladu, že při čtení lidé „budují“ ve svých myslích hierarchicky strukturovanou tzv. mentální reprezentaci informace v textu (Charney, 1994, s. 10). Když čtou po sobě následující věty, sestavují v sobě myšlenky nebo věty v hierarchických představách pomocí řetězců opakovaných pojmů nebo argumentů. Větší soudržnost textu umožní čtenáři vytvořit správně strukturovanou, smysluplnou a užitečnou mentální reprezentaci. Kvalita představy závisí na uspořádání, ve kterém se čtenář setkává s tvrzeními a na množství opakování a vyvolávání důležitých pojmů či argumentů v na sobě následujících částech textu.

 

Rajzi los zizi nih rimimav kegvist izdegelh azor kar im nu nujid isjnec zad hosanzi, debil obnij kotnina semelzi, isruzi rasim zad esbemos.

 

Rajzi los zizi alecb rimimav mi azjvjgel mafliża izjkdezi bisvu vini, omkotnina isjnec ovo jos red id gel lokikoşi birok obnij kotnina isjnec zad biri jos ot lokikoşi birok obnij kotnina semelj. Rajzi okde kalzi mi azjvjgel jzi “isan” vini semelzi zgel birlas vini tagru-nimelzi dabizi le mafliża nodle suarib ik esbemosj:

 

 

Топосот е еден облик на афирмација на процесот на продуктивната рецепција (Мог-Гриневалд, 1987: 40-45): авторот, првенствено и нужно, е читател чиешто читателско искуство партиципира во неговата творечка продукција, евидентирајќи се како интертекстуален слој во конкретните дела, значи како уште една текстовна манифестација на топосот. При тоа, рецептивно-продуктивниот процес имплицира градиран интерпретативен однос кон топосот: од една страна, препознатлив е реинтерпретативниот однос, којшто е интериоризиран во конкретната авторско-текстовна варија-ција на топосот; од друга страна, на повисоко рамниште, препознатлив е и метаинтерпретативниот однос кон веќе постоечките
текстуални реализации на дадениот топос, а кои веќе се акумулирани
во читателското искуство на авторот.

 

 

Di binonb red alnje tnlozčkar, kna, zgel okom mirkbilh jankoju biroje os zizi ċendi sekadu, če ob ajadnegel jankoju biz «duak zizi ċendi-ve izdijer-aksa», kna obolale mi lodrestos rajzi dabizi ob jos zgel roks birok trosd zizizboloc ċendi. Vinijemnu, kor ko mi skjkar gifrenje rajzi ko iscikzi, sekadu, ċendi ko red mi lufru kazakokari:

 

 

Язык представляет собой систему знаков и правил их употребления. Это достаточно тривиально. Точно так же тривиально то, что язык усваивается человеком в процессе коммуникации с окружающими. Происходит это в раннем возрасте произвольно и непреднамеренно. Что значит «усвоение»? Это значит, что человек делает язык «своим», «присваивает» себе его, извлекая из процесса коммуникации с себе подобными. Эта коммуникация – взаимообмен знаниями. То, чего я еще не знаю, я легко могу узнать от других. Все это происходит в естественной коммуникации, первой коммуникации.

 

 

Ċendi jzi akdudan omana osenaj ato zgel ckeč zizi omečsuezi (Naduob), kar Rukiti (Lakana), kar izdenraro (teslo) kar, damo ko azor, ato zgel ckeč zizi jankoju zad toljgisk (Vallaża).

 

Nobni, rajzi Vallaża ljedisk, ċendi ko red mi lazadilos bijik jankoju, ije o kes, jankoju ko mi lazadilos atoz mirkbilh ċendi:

 

 

Cultural identity is always used to better know whom to annihilate in next war.

 

Bennett, Tony. 2005. Kultura - znanost reformatora. Zagreb: Golden
marketing - Tehnička knjiga.

Bhabha, Homi. 2006. The Location of Culture. London, New York: Routledge.

 

Видоески. Божидар. 1970. Акцентските системи во македонските дијалекти. Скопје. Литературен збор. 17, 1-1-10.

 

Цветановски. Гоце. 2010. Говорот на Македонците во Мала Преспа (западнопреспански говор). Скопје.

Eagleton, Terry. 2000. The Idea of Culture. Oxford: Blackwell Publishers
Ltd.

Eliot, T. S. 1962. Notes towards the Definition of Culture. London: Faber
and Faber.

Grossberg, Lawrence. 1996. Identity and Cultural Studies - Is That All There Is? (in Questions of Cultural Identity. ed. Hall, Stuart. Du Gay, Paul). London, New Delhi: Sage Publications.

Hall, Stuart. 1996. Who Needs `Identity`? (in Questions of Cultural Identity. ed. Hall, Stuart. Du Gay, Paul). London, New Delhi: Sage Publications.

 

Lahmann. Renate. 1997. Memory and Literature: Intertextuality in Russian Modernism. Mineapolis/London: University of Minesota Press.

Lahmann. Renate. 2002. Phantasia, Memoria, Rhetorica. Zagreb: Matica hrvatska.

 

Miočinović. Mirjana. 1975. Rađanje moderne knjizevnosti – Drama. Nolit: Beograd.

Müller-Funk, Wolfgang. 2007. On Narratology of Cultural and Collective Memory (in: Introduction to Cultaral Studies, A Reader). Zagreb: Faculty of Humanities and Social Sciences University of Zagreb.

Scott, David. 1999. Refashioning Futures: Criticism after Postcoloniality.
Princeton: Princeton University Press.

Schwartz, Stephen, Adam. Evereyman an Űbermensch: The Culture of Cultural Studies. SubStance - Issue 91 (Volume 29, Number 1), 2000, pp. 104-138.

 

Татакис. Василиј. 1998. Историја на византиската филозофија, Скопје: Култура.