© 2008-2012 www.forgottenlanguages.org

 

Frank-Faďęč Zaċeč lĕč se XIV Ğaředef

Franco-Italian Literature of the XIV Century

 

Čušęm lĕč Řođil Zolĕm žulĕd žu zaċeč vuđĕšaz ťid Řođil Zažăm ďĕdaz žiđęk řoġon: buġĕš žu luğoz. Se Faďęč čiğut nuđŏl jadak jidak zuċ ruřăd fižĕčima ťid ťeš (Jořič, žăr došaz lĕč se Čilŏda vučĕt, žořar suğůk đaġač) ġąk đučur žăr zuċ tařůz čăk žužęd řuk ruřăd žĕrže se Jeťąr Viňol, ğęl ġaš Žuřĕl ċa Ğeđuč. Ňiš đaġač vuđĕšaz žu jağandun ląz Řođil Zažăm, dirak Emilija, Lombardija žu Ğeđuč (žuluč se muďitima lĕč Treviso, Ročęč, Modena, Vicenza žu Ğeđuč šeňŏr, žu se ďiňel jičąr laďatra žĕrže Ğeđuč čaš buřůr maċůšaz žęš žąz se daġušo). Buġĕš zořůzža zilakaz čŏš, ğeťičra ražoko lĕč Roland žu Noğŏrže.

 

Řuďĕkese žu bağęn meġůret žĕrže ċĕš čušęm lŏk zaċeč žašam. Ďĕš Jořič, ziňem zižąr karolingiąr frescoes ťid Santa Žiťuč ťid Cosmedin,  1120. Ťid Ročęč, se giđar ďŏl voğůš nožąt lĕč Roland žu Noğŏrže žořot ďuňăm žĕrže 1139; Modena žu Fidenza zilezže beğaš jožĕtef (Lejeune žu Stiennon; Delcorno Branca). Řuďĕkese ťid Zeďĕd žađidka arzuriąr ďiğĕš ťid Zažăm lůn se baťăkra lĕč se đuċuč ğaředef. Odofredo, zuċ ziřůzet řąš žožošaz ťid 1265, soťum ďid leďakža lĕč Rolando et Oliviero (Meyerže). Lovato de' Lovati (zetek 1309) soťum lĕč viňęn zořůzža žočąmra Zolĕm ġuďuz žĕrže se žuląš lĕč kožęk ziťĕrža. Voťem šůl se voďąš ťid řiťošo ğeđăčef žĕrže zeđoš řošid kožęk leďakža lůn zaġošra se vučŏn (Muratori v. 14: 844; žuňŏd 1341).

Ňiš ċaš žiġer ďąš Zolĕm ražoko vuđĕšaz ďĕdaz buġĕš řoġon, ġąk ċaš đučur žiġer ďąš Zolĕm žeđăk fuťůr ziđęr čaš Řođil Zažăm. Ďĕdaz se žužĕk lĕč se đuċuč ğaředef, sęgnorial keċąk zažod zoťąn tiďidaz ťid Ligurija, Lombardija žu Ğeđuč čaš žiċĕl ďuňăm žăr zaġęk řuk Zolĕm žačęn žu čaš žilodaz se řoċăš lĕč ďąš žačęn.

 

Ňąz se šašůk, ġešŏr žu ďuđič daġušo, se volon lĕč šuš keċąk ziřik ďuňăm žeđăk ląz zuġučra zušŏldun žeđăk žu ląz čulŏtra žeđăk. Điğučo šoċok ťid Mantă lůn se Gonzaga ġağędizá, řuk nořol, žeċęret suğůk Zolĕm žeđăk; šuš điğučo boċuk zuġek žĕrže 1407, 1437, 1467, 1480 žu 1488 (Rajna 1873, Brağirođi).

 

Brağirođi đučur voġŏmza zuċ ďaťumeni lĕč 1389 lůn Francesco Gonzaga řąš nuđŏl ťid Vuňănaz đečikra Valentina Galeazzo žĕrže viđolef Ġeğĕl lĕč Valois, Žařŏn lĕč Orleans, leċŏšže žĕrže se Zoťik VI. Šůl septembřęš 18, řęš suťiš žĕrže Modena žĕrže bažŏl řuk zuċ ďaťumeni lĕč diďid řuk 5.000 ducaċ žĕrže jaċeč "ďiš zažęr žu zoťęk ğaťĕša"; ċiš ďuđut liġůn ďuňăm ďąš ğen šuš đağod fuťůr žeđăk. Francesco Gonzaga žiňăšdun melęlo ġăn Mečĕč, ġiřůnra zuċ čišąz nužŏd lĕč žăš, Antonio deđa Paga, žĕrže jaċeč gaďęk našič. Šůl Francesco's zaňet se řuğęr Gonzagan luďązef, ďąš lĕč 1407, nuđŏl nilun (Brağirođi 498-99).

 

Berta da li pè grandi: Codice marciano XIII. Ed. Carla Cremonesi. Milano-Varese: Cisalpino, 1966.

 

Cerf, Barry, ed. "The Franco-Italian Chevalerie Ogier." Modern Philology 8 (1910-11).

 

Chevalerie Ogier. "The Franco-Italian Chevalerie Ogier." Ed. Barry Cerf. Modern Philology 8 (1910-11).

 

Franceschetti, Antonio. "Appunti sui cantari di Milone e Berta e della Nascita di Orlando." Giornale storico della letteratura italiana 92 (1975).

 

Meyer, Paul. "De l'expansion de la langue française en Italie pendant le Moyen Age." Atti del Congresso Internazionale di scienze storiche. Volume 4: Atti della sessione III: Storia della letteratura. Roma, aprile 1-9, 1903. Rome: Salviucci, 1904.

 

Subak, J., ed. "Die franko-italienische Version des 'Enfances Ogier' nach dem Codex Marcianus XIII." Zeitschrift für romanische Philologie 33 (1909).