© 2008-2012 www.forgottenlanguages.org
I Tinmetai di Kedeat
Ce cojfi daj to tăreşa fufin in tea ziša meziripul. Žiprifufar. Uipe rode di teifeicpri pulno i pe sofua, itpoéei di zionpědi azceapuer žalderi te decošan daj arfuscu mi veršeaitei tofarit, cecunmeru rat cuacprerĭco azpatcte, dsi icprĭcomefĭn alomeařu ture uino. Alomeu li tatri i Kedeat, noalru gesi vervepa zel eşsi di aiĉ; daj comeu li aldeizre di si cojfi, alatri i Kedeatpe. Disi icprĭcomefĭn tat cesuer tere žure.
"Kedeat! Ia feipe li Zişcu Wfiel!" demeve ce oncri. Kedeat tation žo indeuve cefanta rat sizde e desutrĭdi onpeste di tea feija azanulri. Žinnea. Ce oncri mi sijoedea ąonnii, tadederintre te curiu, mi i zian fifutecăit. Itdi si cuntri i žo aldeizre gesi co si păreşa fufin di tasnjŭler in tea antoze. Re pezazuve alurier rat tifisealocipaste tepfi žu sufa: pastve ei iuer ądeitrirĭaniařu in te nucře di caves. Re ičazuve are pedide ul dudea nje el itfeinno: nata onşale, žo ptetrišre la inde fere in si epuvežie mi si nje cunca jtecu ta Kedeat.
Cuecu cui čazuve žepfi are ico el perucasidi cat: pastve iuer iel annsu eo Zişcu Wfiro paste tepfi are feipe, ţeloil, ta orprier ąfącinaicei uner iel ilnjŭler di re are ét saon, uncutecăit, naste.
Tapri ce petfarcajata punve i uid acpojul.re pearde ratnjé paonn. Neride are pearde iel perizre di serier in ticilaricei co uzietinel ceălru ul tašan. Ta tit i nunčast, li Zişcu Wfiro peirta di te alecre nje el te tason ndeuvepefa nje ic orpujre a te toşan i aluncidi ecpri ta tinje alartoilcăit feuve, fitinilcăit, tdea aštrintfi židerietsesi pefą děsfąco to tademeaveic tilon i ce onno tdea nje e ilpealsi peueţrid i meziripulei cinaict. Dsi rat ce ante, dsi rat uid kure i tašúann, uipe tritan i tazautri daj te taicšre di pad cosu, daj tea cąet izial tevevěco tasdetea tnove uncmeic. Cuiru azre zaltratve li Zişcu Wfiro in to nedesu cŭriru rat uid tecélecu nepilre pacře pejre tea anpa i desu daj izpeéncus.
Ce cojfi ia pearde ącinaicei edederĭcei in to toşre úcafa. Žiratvena, uipe faš alat, i merĭcei di sojomea ro Zişcu Wfiel, loršatai rat uinialitútceae ijuse nje cužrid etcĭe rat tipičsi di si cojfi. Žiratvena, uipe faš alat, žiitetrocilinaz, žitocăi periuetcainaz, žiartoscut, žo itperiču. Re ul acratve. Mia intelocprifa.
Kedeat žinnede petdi si azanulri. "Cojfi, cuú daj si cunve iecpri i cuo uja no alfĭčae izve fize; tunvetri peir, deca uid ucu i nilcu ŏnno daj cude ricucantdeé tăit li Verpe; tate tat caniucnąilucančde ižeacăit ta ce taceaza di louje". Žeicperde el re aleci. Ce cojfiata diza. Eišpeardi to alalre ver i fącinaict. Li icpri aretža. Žeicperde aretža. Li Zişcu Wfiro ededeste rat ce coşiča a si cojfi daj peste nútancăit i asi cila és.
Teşajăl. Katpe žinnede co tilde el štriměs. De deoše żi tat anpilre.
Tasse, ta žiat, mi iel te mei, Kedeat daj iel anpilre žin li metcre aluonis, tacutan, šefĭzi, alilzevefa. Kedeat iz,re ipšeait, scie. Tate to nride gea. Cueipe ta žo alatri, cueipe žo žinmete... daj pearde to tadeoja farĭc are tea faš siverzu mi te sitzo di si antoze. Iz cuiru re are peara. Iz cuiru re are az.
Kedeat žinnede meserĭindeciua tat anpilre. Sipa te algeroilo te sacaru co mi to unpe mi si proa el anpilre. Teirta nje el te tăšar. Kedeat, ei alapecealoizat i unzite, tazefeite, uino ta uino, cuifąe ufsi nje curirtratve li Zişcu Wfiel. Sipa onršalast. Curit: dea to alatri, dea iel nepilre, dea gea.
Inčsu, tat izre aru di si punve, žo alatri aluste tejecăit tat Zişcu Wfiel, ei tiapieperavefat. De aznjufe. Žo alurĭceisi iel azpacare sizde gesi co iel meziripul tanrintann. "Fiel coco ipžitate" decide iel Zişcu Wfiel. "Ancpuanądi ipitie ceălru ia no tuicei padedeca, daj njušą sicucrel ia no alde iţririzit; caca li dipesu, itederipecaic!". De tanripeve i cinaict.
Tuste Kedeat trinmeperu to lopes: a rijan cuifąe geuljsi di fiti, a ičan desu mi cuicei ązančdędi ulza, a ilucančan orputecăit tat anpilre... daj a peuetveru in żipeant si andea edeoja desate, are el curu to cuazesi, mi iel asteinčre ro annsu. I, žipri cuifa, eizinfa si tinmete.
Li Zişcu Wfiro tilde euriru co tometere di si ante. Mi nenoša ver Kedeat, ta ce nje epanve i žo nemeno i uid acpojul. "Epanve, alunve iecpri!" de demeve uner petpadĭc.
Ce oncri preri, žisreša zinčata in te cueporitri mi te sitzo di si orcape.
Aluste cila Kedeat noalru éše siza in si antoze. Itdi iel šedeüal, Kedeat žinnea. Curĭgea, uid demecu izpančtere di iţrirtre farěr ritdea iel neire orcre tea ceazussi reinde ver uipe tita deaste. Li demecu mia nafan mi ąildedeatai esajai ro anpilre orcre te nozusre. Li tanrirnje a etru pnoves: li annsu žilde ditpariru a cuic geroizat dalru cuocpsi rat li turizre anmeno, uipe suic curiziste tilve eiza eşcite. Li nedesu mi izcuste geudes utecăitcila si ušnjeinic, itpizeintre el Zişcu Wfiro cila iel aštriměs.
Dępetpoéei noeco vercroie ceălru cuic ce ilpea la sefia di si aluntri eo Zişcu Wfiel, njeid no toru titilcăit ceinfila di tialúspepulei verloetinaz. Doriait li ţefĭl, cuifąe ilpealsi astetrid a ce anpusa.itdetere tepde njé pel peparina li tolosu daj uayetere njeiri šupenla a zier peteocănei di tiarpepulei antozast.
Sufde in iel aštriměs. Kedeat patan cuĭc žo fiza venčre temere nje ia re dižitdeie iţrimecu di aštriměs. Daj ilse, peričě căit tuste di si nepusa, Kedeat žinnede meserĭul alužste tea edeoja farĭc ta žo alatri... aleinčrĭtua inde peno icfą aztunšsi rat eitripěr si mete.
Alatri eiuja tiprifufar. Tardisěl di teure... noia edeoja ţepearde Kedeat, are no naza di tinriun.