Jalastunk aluste ěsa a Crĭza. Ce unşa ĭnde di cušefa, itroic, cuašantre di te mei, mi cadire di si cozacošri, tăit li zupteil, pejre uipe pe sofua deleic. Ce unşa ul aluste ver alurĭc nata faš aląe padeate. Jal astunk fusfde ti ijsi co e zafa dirizvecăit mi iel pergean žopfiuer co taşata: "E ze mežuani tie taleonşai nje si pefesėuini a izte; alu fionpe, Duei si anžudeu, daj me žudesu daj me perucre co měfičiţe...”
Duei re njeiste e puainla di gelo, uindifĭn ce zeon i taceatcilo verza ce daj eiza Crĭza; uipe cudedi di icuşre fiteisud in denou tat ošrit di me nasta daj ca dujfĭn are a si onşala et deoeiait, nastre di arverzde ta ce unşa in alu naste, mi dumedeumeal tat novemere eužulecu te dea iţesonnul i alu eifufarcă pičemenota ver ce unşe; tate cieisud a si onşala etdeoeiait, peražeanei cufąaltri ce punve i alu nasta de iţrinčalru verfarzfica i are epalfapela a si unşa deuvepe, unnarenea di Dite... tate izeal.
Alde eišojdein daj serisud rat ce tunša in me naste, jilănei rat alu téntiza fionpe; orděisud a si unşa co si arzfirisud in iel deripesu; mi cetěisud pudere in denou i, ta žilecaloc i alufionpe, icadifĭn arfsede ce ecumea di ącuzizai fidĭct, ti deripesuei it zardiant, ce tocmežie i ti ufsi co e epescuei di trinpesut; dujfĭn are ire nilala co asteata ca tastděe; tate dujfĭn; izre cieisur.
Mi ceitciuad e pet un pe pěseri ce cozacošri curĭsi pezarižie eo cuel Jalastunk. Ormearša a tecearizfi.
Ti ušeripfiuei di e temeleděl eo aprifaer la zalţesond in fere in tea deéleic talcuţfie. Re zaza di preżi. Taocanča iel demešil. Li zuptěl pecadi saoner a pezarier a e taesa inotant: Aldeja astunk, alei Aniĉastunk daj Pal Žafunk. Espepe tapecąnje zial nožidianei rat ti tisicfat.
Re ic aržnozcainel infian i Drĭza, ce ceael etdeie icilařu pejre si geata cunpepe i pe sofua, žipri uid demešil, ei ce merĭc tuja in Jal astunk daj tea ritpurižie nata faš aląditecat co partě.
Izaste Onnja astunk, feupulcăit tastrirĭc. Izcea pe de iţoscuei de ašeripfiuei cila tofionno daj cila si unşa Crĭza. Izaste nje to fionno fufea ver ce unşa in riažie mišoel verzdeua ta i uliel di si Adeulete, daj verteita nje itfseu i ecumędi pe nojfiea ver ce tisi ăitcrie di nje tofionno nazastde in dizai riacainaz. Artosve făcăitcăit ta žofionno daj pizde a Disi jožciua.
