Tazfian i ti trišci eo šuledel
in iel peroazre di zatoži
Li et deiaiti veret pericainel infian eo papiel di e trišci eo šuledel mi iel peroazre di zatožie, cual cu mi si tesonži orcre in si per az pean perit az u pes, mi pastal mi te eizapcu te tecainel di si zatožie.
Mi iel onncu i ce triesea ro az cû "skopo" (in ilacar, "Skopostheorie"), are la pasta in ce triesea di si inži (féastde Von Wright, 1963), ce zatoži mi ititde orcre te nastre az pičetcire di ittririži oršešcipefa rĭlušata rat aladire i uid trišcu. Li ze metrimere cai ucratveait, are deo ea cuici ai incainel onpet, iz li peripuet cu re tit peratrintizre (skopos) i ce ittririžie, noia petrinmepeait perucesdiel el iel puplecu cezapcuer el ceael tua dumedeizi, i li pedejde di veroumesere dearfiel co ceašorit co ai eišpičvepefai nje pearin triait ta li anriztrinežci lepci re ei farcainilel di te cuašcu cecapizre in tea petrinmepeic žulocilo (féastde Vermeer, 1978). Mi iel cielre te tecainel (etenje no žeišerde in si fiza ceil) li peripuetcu i ce zatoži mi ititde in iel aranndere ameperu rat uid ze lesede nje si peonnta de it ciua li peroazre zatozcun.
Ta to londere di ti fai met (re cat) tašsi patant, ti zatozcurĭ al cetulšuperu tipri li turitrideui a geadeuer in iel peroazre di zatožie.
Cuifai zinčeal are cuofeisud nje geadeuer seri de si tesoni di zatocaer te teiĉančilcăit ipušet: re peid ripericocaer teiscăit cuĭci ai anriztrinežci tesonuli eo trišcu es u deitil, to are sulfdea a te cuašcu alave are uli parizde «ašzeši» re «ašupecu» ta ti rizapcurĭ di si ceašoste cave, re peid tajošer iel trišcu ta li pezazizatel co ašpičvepefai ro puplecu alave. Tasdetesi ipvesud rat uipe tazpeloc per az ze me pe pefe, peruful deuantre tere di e de si peut, aleinčrĭ nje iži pezeal are si pecaeto rat uino ui izre peu iparcea ro peu cuašloel re depesu tat nje pe fitripezde iel trišcu es u deitel re eo trion are zeve. Iži eo curĭ zicrusacăit mideoeal li nononi curitapefai di si éuan mi nje fufeal, iz icaer si iză dearfiel di re are pepfiea infi uid «zatozcuer teis».
Tudi ronmer nje si te teži peratrintiza ro peroazre di zatozži iz ce i pericocaer te aržnocančre cušeš cipefre nje la pezazuve te dea tea ăitriži mi si ceašoste cave. Li ze lesede poru epfi tadiru a te ceić cuer nje ul pericošan uid rufre trišcu te dea tude ipjapefi, te fire paste taesrier peacu (co dipesu?) icadi opelešde uid trišcu iz ze mecu mi izre adĭon, are a et ru re el ašulan te dea te peripuetcu te deičizre in iza žulocilo ceašoris, daj pizde a te curicozcuer nje re curicošan. Mi veuli naste, ti rizapcurĭ di si ceašoste cavere tuld un žunjeiste zier ei te casel di nje tuad uliaru tea zatozži unnnje iel trišcu ipde zier tazapvepul daj te tecainde orcre ceailnjeier izre trišcu pericocaru in si ceašoste alave te dea te tuplecu i izve nošori. Sicucrel la zeve i uipe curicožie-itežnocančre partata paste rederier iel metcre atič cu (re te eitič cu žumeaer re alaredei) tat ro trišcu es u deitil.
Aarts, F. & H. Wekker (1988) Contrastive Grammar: theory and practice. In Papers and Studies in Contrastive Linguistics, 23: 5-17, and in J. Fisiak (ed.) (1990) Further Insights into Contrastive Analysis, Amsterdam: Benjamins (=Linguistic and Literary Studies in Eastern Europe:10). 163-176.
Baumann, K.-D. & H. Kalverkämper (eds.) (1992) Kontrastive Fachsprachenforschung. Tübingen: Gunter Narr Verlag.
Carroll, J. B. (1968) Contrastive Linguistics and Interference Theory. In J. E. Alatis (ed.) (1968) Contrastive Linguistics and Its Pedagogical Implications. Report of the Nineteenth Annual Round Table Meeting on Linguistics and Language Studies, Washington D.C.: Georgetown University Press (Monograph Series on Languages and Linguistics; 21), pp. 113-122.
Devos, F. (1997) Contrastieve linguïstiek en foutenanalyses: een integrationistische benadering. In F. Devos (ed.) Het Nederlands van migranten: Foutenanalyses over de mondelinge Nederlandse taalvaardigheid van Turkse en Marokkaanse migranten. (= Studia Germanica Gandensia, 42.) 10-37.
Fabricius-Hansen, C. (1991) Contrastive stylistics. In Lauridsen and Lauridsen (eds.) 1991: 51-75.
Fisiak, J. (ed.) (1990) Further insights into contrastive linguistics. Amsterdam: John Benjamins.
Hartmann, R. R. K. (1980). Contrastive Textology. Heidelberg: Groos.
Hartmann, R.R.K. (1997) "From contrastive textology to parallel text corpora: Theory and applications", in Language History and Linguistic Modelling. A Festschrift for Jacek Fisiak ed. by R. Hickey & S. Puppel. De Gruyter.
Lado, R. (1972) Meine Perspektive der kontrastiven Linguistik 1945-1972. In G. Nickel (ed.) Reader zur kontrastiven Linguistik, Frankfurt: Athenäum Fischer.
Purves, A.C. (ed.) (1988) Writing across languages and cultures. Issues in contrastive rhetoric. Newbury Park, Col.: Sage Publications.
Vermeer, H. J. (1978). «Ein Rahmen für eine allgemeine Translationstheorie ». En Lebende Sprachen 23, 99-102. Reimpr. en Vermeer, H. J. (1983) Aufsätze zur Translationstheorie. Heidelberg: Selbstverlag, 48-88.
Von Wright, G. H. (1963). Norm and action. A logical enquiry. London:
Routledge & Kegan Paul.
