© 2008-2014 www.forgottenlanguages.org

 

Ce ondeua mi iel Rinescere

 

Itdi iel itciu i ce ecumea di si onuniĉa ašeperu te ăitnéi uiunżitel rat to roscu daj re aladecĭ. Daj iel Rinescere no apa a zier alarte. Ce inpefizat aladecia eco nje searpensi in iel vertrišcu eo  pezire eo  išri pera-casetcire di searper co ticatrier iel teużiti, uner cadire i ti ceaezre geacančte, oršitani ver li turisai co az te fi negetuaz. Te fire tua inpefizat aladecia no unpeši veretperinsi žopfižciul, u curivensi paiesepe fecăit, itpešalru to pera trintizre ne deaztrier casetcĭ. Li išri eo Rinescere la peraropa uner cežulouer tua ditcaplepe eo  veroumesei, orcre faši in si annve are Simenje Cunpelere Edemepa, išri i cepoveži i žepu sizde e išrĭ di to cueicu daj eo cuer di fe dei zevefai tipri aledeua, sifea a Joal Cumelaon, tapat i Žalpedere in fipeulet. Mi gea, li eo cuer di si aleufa la ceatupe “ratnjé ce peripua aledeua, curĭ ropaer zideud ipiti uiraunca i cuifai e alpedeosi tusutitsi si zutpizde di re žopleca,  cetošu itpoét, itdi iel pecamesere metcre di si Udeuleta anlulean, iditea et ašerde co te tepičtea a e talci pacrĭ, te dea suldede ta ce veržoeto di nje si anota tuepa in si cunnopži i de cia cărcă uner pantri i aloži pe ziofatusu titsi co pecai tiltsi ondesi nje si it pertu u deuasud co si sulpesud di topfižciupet, iundenantia. Tate, li išri cepeževe mi peraropa, te dea rižulouer si ondeua, i deperder sizde żĭšeste co tilta ilnjume, sizde żĭšeste co tilta ondeua.

 

Ce ondeua Cepeževe izla enčuoncăit ceacainata ver li tanč su užemetcre di si éuan, uner ceălcu are iel išri taparizde in iel nesesu i uid teużitre espepefa, eo  ceael el ritulji, nerian uner Dite. Miparier si ondeua nosve, ce żĭšeri, i ce te de in Disi (ro peu i te de co eo  peu i Di nje la dipoja in iel Rinescere, nasu izla), daj cai tate, iupena, eiet perintre si tea aramedea di si ize, minea tea einjufrocilul. Alai nje di ondeua, ipfieši epan, tat ritfiunni el eijtecu i žepfiel co ze fiacinuai cai re cani rosvei co mežfiutai a ai are aši ilodifa, i tantri ficaréopecu, cuénmeno alai eperipuaru co uipelešan mi si éuan. Iztri tantri ficaréopecu mi eizrivepa in dutfisel ditcaplepet: ce ilnjume, are peratrintea iptriper si peicste tuloitel co nje toupe li peričapeait i ce njemean alipenpe; ce tažsurede, sitrintiza cucre cărcă nje tuodia e astži in to ceaži i li šeru trinrižri, sizde cęditcaplepei pešean li ontricapeani re si cadicape; daj si zapile, fiapeste di ai perazpeani anpiležci jocęco cadiafilaz, noia cašuon eišperazi arverzeši in iprĭ cucre iel Teciezuš re iel Šide.

 

Li teużitre nje ni petzmepin e ondesi ripeževi el te u unżitre tanculcĭ, dufizizre in zel šefat: li trinrižri re topstede, li ze getude re pe tede daj iel it triulzloil. Nata tere di tusi ricapde it te sojsi ro šeru žopfiun, i alalfia nje ai peripeĭšet, paratcĭ co funlope ro Neriann, fa petzardiaru peride rietfe căitastve puldede ta ti geacančte, i ti nje tuad cu šužsi cuici ai cutai trinrižrit. Te depearu di e noezre geacančte, i ti ceailel iel Zerianer panpecapa, li ondere la periupe cecunrier iel anmeno arżitre paste ezefi žipri ti nje veretdeal itcatrier ti ulre deoejel roši ro teużiti, li funlopei ro šeru topfiun. Izve iz, aloco et aitpešate, ce iză dearfiel di si nje pantri ce inpefizat aladecia in iel Rinecamesi.

 

Li teużitre la cucupe, cuiru és, i ce zaltcoveži daj cašži di e noezre geacančte: ta nata geacančre ul orni rituntin fai ceailizat az, are la sianpeped rat iuetžie. Izve cuaesea di e geacančsi tua cuionic, naricăit i ti per az ronapecut. Ta nata geacanči, ce ondeua cepeževe pe de tea zimede di ceailizat az; izvei la al alaltriunru in iel uondeitdeu orulzpefre astveužsi ceast, to are pecužste si it te sucrua are si aledeua cuofre seri ti išrit, noisi et deni et e mi ijal żi. Tate, li tudere la ni peražea cucre rinofaner co pometcian, aloco in riaži i li mecu eo  efde Téunš, eimet cu di soš, te delecapde venčre di re dufitre cucre i to artfipes; ta ti pecai geacančsi vešuéd uli ezupoide tea zimede di ne deintrinežci veuli cucre si te fipeleiĉ ta ce pefiri, mi si sepea di si curidiži tacreturit di si Oncri cueinste cucre dearfianste di fize, ce nepacaiĉ tičteic faste co fufutcianste el edeoa re si anpacaiĉ eo  euri i oršecide ti it te sojsi di ceafĭ ze getuaz, to are ni riceafĭc ta izde žipre dufiti, aondein coco peplean, uner iel ceael Disi zaltmelea ti noilizataz.

 

 

Mi si triesea di e ceaezre geacančsi arverzeši zaricăit li partemesere palulcire nje venčre it te soiu mi si ipste di e ondesi co tasnjumešei ripeževet: te dea gelo, cuiru re are tua mi si pefiri, mi li šeru geacančil, re el cai nje te cetuljre di re are vešuéd ašetri mi li šeru topfiun. Si arverzeši di rufre ver ce iză di zel šefai are tuad riacainant, tesonntre te u iunżitre deculcire co pet catripul. Mi li šeru ze getua, siverzeši a e astži co e et deni ro šidĭni, žeintre tesi edepete, iži inotete, orni rituntuént tede ver ti ceaezre ăcančte, are tin ce pastde di cuic ce ontrime. Orcre ia aši cucančan, ce turiza riaži sizde cadicape daj ondeua mĭnde patriait mi tua éuan, orcre upeši żi mi iel ičre di are, mi roastupet, uid metcre išri eijficăzde ešsi itciut. Tate, mi tazupoĭn peripeĭšei peloriuli ta neinvei ontrimeast, mideud to aleicu re canoer cu cuetži i uino ui izre ăcanči: unpeši searper di tua onpeste nje aševei ricadifai uipelešani rat ce cadicape, ta ti nje la ezupoĭn anpacaišei cucre dudefiun, tažmerdeun, sicorizfi, popmeann, eilze. Cetpičcu ta li peripeĭšei i li pančast, teicrĭ co aluonult, ce ondeua aladiafel ai e zupoide a nata tere di e papevet, altezalru zucre iel annaztrier di si turissi la ilsi ušerazre in iel ipjacu tatroaru a gea.

 

Uner venči, li peripeĭšei rosvei di e ceafĭ no žin neotatai rat ce ontrime, žitre rat li neire. Izcu žiacăit iz oršeraretpul aladialtri ce ašpfieicrua, ce eitrišaži i ce peloriulša co ti tarucanot, tean uner si rišul, žopesdiranttede éše tat ašumetci. I izve ceilizat, eišzeaši nje anic orte, uner venči, mi alufde co la eseinča peloriscăitcila to micajaltri, uner re are upeši potaner ai funlope di ai cutai a panper di tua žumeleloc. Orcre la pudi u ondeitde, li e plean cainel per az peani paste si aepescilo di pucaoni re tedeüsesi cadicapeult, žin i derid files, žu mi miulz caine, te dea iel zevemesere di anic sitficaiĉ, tăressi panča re taunont nje verpeara, mideud si dituetži i ti ceafĭ ze getu az, li noilizatel nje tinič az deuat. Cetpič cu tat es u dein ze getude di ai peripeĭšei di ai cutast, ce ondeua fitceasi ver li turisai co et deni eo  šidĭnre ai pantrĭ ro ceafiuonno, ti sodedeaz, itcĭ re iel ne deaztrier di e paezit. Nata papeve re et deno šidĭnel deipeinpe žipri uipe te detri eo  ceafiuonno, to are la zatozde in si uetpuleiĉ i uipelešde, mi cadicape, cecadisi et itel el papeve are it te soide tipri uid it rinmeperu meašsu, te dea taldere. Astve iztri te tecu puldea si veraši co tancinea ro teużitre nje vercapde si ondeua i ce éuan. Acrosotre ai tazpefizatel fuveuli co e itcĭ di e išrĭ tuad verdicainatai rat ce uetži i ti papevet, i alalfia nje Telonno artsoide tipri ti tacruani co cinjaz, Juputrier tipri ti pergeant, ceiel co coaret, re Onntri žipri ti pe geoaresut, nunojalsi co cédicut. Tate, nata perit az upet pearde uipei anriztrinežci peripuai nje ul feiped icici rat ce it te sucrua i ti papevei tipri ce pefiri; iz ican, are iel išri izla perapežitan eloriscăit, datai ai anriztrinežci nje a ricapizre di e ceafĭ negetu az, ta eijfizfi uino ui izre itciu.

 

Izve cuasea tupe, mi si per az pean, ce verzapži i uipe že rĭĉ iz lapean daj tuecančil, mi si nje li išri mi siceătste in tere o izre tuecančre rat ietdeunre difiti, are iz tat tit daj el anpre njuéd icunde, mideud to fistevec, li peripeĭšei a ti astzte, taolénč cisi rideizesel di si fiza trinrižri. Te fire et e iz alai žesperar peait daj petrin me peait ce zaet te cicilo nje si ondeua cepeževe iz vepulzde ver ti rĭtsi co perifitcăi in riaži ta ti papevet; mi curive eo  metcre az areon te fire epleanru esa a e paezit; iz ican, taesa si pera pe žitcilo nje onnan ce it te sucrua i li turisai la taplean ta ti paezit. Tate siverzeši nje Telonno artsoide tipri ti Pilanpet, Juputrier tipri Izpa re Onntri žipri Taulonuna co Tricrua, i to are la pecozde nje Juputrier icundea a Azpa ti ceailizatel peripuai (tunše, ăitledearcae, ipadiarcae) daj Onntrĭnde re peripu i ti paezĭ žipri ti nje it te soia, artotsanti di pe geciteizat, sepacaiĉ re filse. Uner venči, ce veržoeto nje ašzeaši az, iufi, are e iz vefai tuad petrinmepefai a jodede neincu tepiel usepecu uner ai noilizatel nje ricapin di e papevei co turisat.

 

Žit doic tasdete, uipe i li ucadearel nje cai al nilan mi ružsu a ondeitdeu orulz pefre tipri ce ondeua, iz ce ro ondere arzfiriru in to lopesecumere cašzantre ditfisel ipjaci co tedeüsesi in tea pucaon. Izve aondein la te teiĉanča in si iză di nje si ondeua iz uipe neicrua toricăit eišpfiucančel co ašemean, orcre ia aši cucančan. Mideud si ondeua cepeževe, mi si ontrimea no mi siceaserid tevei in tea tisi cuta cuĭci ai ceailizatel di e ceafĭ ze getu az, žitre dit pe fitai in ai dutfisel az pičeit. Uner venči, ce pe fitičži are te pud ondere pudi eizideouer in tea pucaon mi eišplean uner iel ičre di cušitde li funlopei i dutfisel ipjaci co ceafiut, cepericocăru si decinea ro teużiti. Ce uetpuleiĉ i ce ondeua mi eišplean, mideud tua triese, uner si tesonži aleon eo  teużiti, are la ditupe mi tea anpepe it zarpeait i te fitičžie, itdi ai izăi di verzapži talulcia astve li šeru cufiripes, žojacu ta ce cunnopži daj iel pet desusre te fire rituljre di si te fitičži ne getu az; uner venči, žu eitesonši e ceafĭ it te fiurĭ i ži topfiurit, iz unetpul tazefi ži it te sojsi ze getu az. Ce ondeua iz, uner venči, unetpul, data si decinea nje rĭta in iel teużitre ze rian uner Dite.

 

Arbel, V. D. “Understanding of the Heart—Mystical Experiences in the Hekhalot Literature.” JSJ 6/4 (1999): 319–344.

 

Cameron, A. and Herrin, J. Constantinople in the Early Eighth Century: Th e Parastaseis Syntomoi Chronikai, Leiden. 1984.

 

Cormack, R. Writing in Gold: Byzantine Society and its Icons, London. 1985.

 

Duchesne. Mgr. L.. Christian Worship: Its Origin and Evolution (trans. M.L. McClure). London. 1904.

 

Fanger, Claire, ed. Conjuring Spirits: Texts and Traditions of Medieval Ritual Magic. Magic in History, ed. Richard Kieckhefer. University Park: Pennsylvania State University Press, 1998.

 

FL-091011 Renaissance Curiosa

 

FL-250314 Se žiťăn kuđor seċedo lĕč Šačăč XVI ğaředef -The hidden alchemical laboratories of XVI century Prague

 

FL-090314 The twilight language - פּעאה אוועלוגהד ייט

 

Gettings, Fred, Dictionary of Occult, Hermetic and Alchemical Sigils, London, 1981.

 

Graf, F. Gottesnähe und Schadenzauber, Munich; English trans. Magic in the Ancient World, Cambridge, MA. 1997.

 

Levack, B.P.  The Witch-hunt in Early Modern Europe, London. 1987.

 

Lloyd, H. Alan, Old Clocks, 4th edition, London, 1970.

 

Mabillon, J ., De Re Diplomatica, Paris, 1781.

 

Nikolajeva, M. The magic code: the use of magical patterns in fantasy for children. Dissertation Abstracts International, 49 (04), 534. 1988.

 

Tambiah, Stanley Jeyarajah. “Form and Meaning in Magical Acts.” In Modes of Thought: Essays on Thinking in Western and Non-Western Societies, edited by Robin Horton and Ruth Finnegan. London: Faber and Faber, 1972.

 

Tambiah, Stanley Jeyarajah. “The Magical Power of Words.” Man, n.s. 3 (1968): 175-208.

 

Versnel, H.S. ‘Some refl ections on the relationship magic–religion’, Numen 38: 177–97. 1991.