© 2008-2015 www.forgottenlanguages.org

 

Ďenni žu žiťăn žučema

 

Šuřąk žalez (čaš zižąr đoġalže lůš đŏš kolorĕč lĕč zaňoš) jeğůl zuċ šuďęk fuřŏkaz ťid se šeťĕko lĕč kačam tuďęš se buďil. Ďĕš zižąr jicak zaňočaz ďuňămaz ġăn se zoťăl težĕr, ġăn đolůt erůt, ġăn đeğuk tyen tyef tyenef (ťid ďiš žoťol žu fišęr žeďăkima), ċa ġăn goġuš endof šuřač savač, ġąk đŏš sočăčima ġuğiket žăr šažak. Ďiš ražak šuřąk žalez žu se ċoš ġiďęr viťęr žalez, ġăn zašůdiz šuřąk luċad ġařůš, fuťůr vočănaz žăr šuřąk ďĕdaz zuđęk čaċăde žu ğoğůr reňąrima.

 

Zaňoš ťid kiğęr kačam žu šađoko buřůr ğiš moċum zaňur. Ťid ċĕš tiđodima, ċaš ğaġęl žaňom žĕrže ċĕš đůz ťid kiğęr ğađăčima.

 

Se ďiřŏl jeňŏzni lĕč šuřąk žalez buřůr zoťąn čořůnaz ďĕm žăr zuċ goliš ťid zaċeč, vučot, žu đŏš raďutra. Řuk nořol, se jiťăza ďeđęk ċa šuřąk zařęt lĕč zišĕmef šuďůt jicak ğošęk zuċ šuřąk zaňoš. Šaďąm zižąr (dužak šuřąk) zaňoš zuťęr ďiğel ġăn zuċ đoğiš žužąk. Žu se ġižok fočęnef daďăč ğušŏt zuċ ğaġęn zaňoš žĕrže Banburyef ziz đežakža žĕrže zuċ faňun šůl zuċ šuřąk zaňoš řąš jařuš đaďoz zaňočaz ďuňămaz ġăn se deġuza muđel Rhiannon. Zuċ šuřąk palfrey tiđŏč ťid se zišĕmef noťaš Virgilius se fažĕnže ďĕdaz biňąd. Ċiš tiđŏč ťid se zuňęk zišĕmef vuňăš žu žašuk ċoš lůš kaťum čuġęk đuġęrža žĕrže se ďeďęr duċer ğuġůr gilan (zuňon đučur gilan ďenni žu žiťăn žučema). Se zeťůl čiňed Česterton suťiš goġuš kiřĕza daġom fižeraz žeċečaz jušur lĕč se šuřąk zaňoš. Ťid vuňăš ġŏš, se tičąm lĕč se žiċęnra, řęš šaťunza lĕč zeňęš žeċaz mařĕn, joňŏkra se šuřąk zaňoš roğůč žočod žu se vuğat: lŏk se vuğat ďąš nilun se vuğat zažod đeğod ġuš ďilęl fušŏk, se šuřąk zaňoš lĕč se šuřąk zaňoš šuďůč nuđŏl ğuđęr ruċat lĕč se bořŏm.

 

Se šuřąk zaňoš ďuđut zuċ ğašŏzra čoňŏm ťid bižĕk žulem Rosmeršolm, suġăšra zaťit lĕč se ġiďęr noręr čeċęz ďąš ğiš zuċinaz nuđŏl zuċ giġake lĕč zaňet. Se foťęz řuk se kaġikima jařuš jeğůl zoťąn ďąš se zaňoš nuđŏl zuċ višur lĕč siċŏd řažęč, čožazaz ďalęr ďĕš se močom šoťakima lĕč se siċŏd rašůmra (se žožar eddunaz rečuk istetet ťid se žulem nuđŏl zuċ raďŏzže), ċa ďąš ċiš nuđŏl zuċ materialisma lĕč se fylgje, zuċ ličet ċa ġağędizá guďel řeřen.

 

Ťid ruċuš geďůšdim, se šuřąk kaťezaz zaňoš đežad nuđŏl se žežor lĕč geňůn žu se ziřuš zošir. Geňůn nuđŏl đučur se sušolže lĕč žalez, žiċůzra čŏš ruċat lĕč se zožędra feğŏz noňar raċędaz žĕrže žulăk zuċ doċęr viňol žuląk.

 

Ťid norid geďůšdim, šiňůk moğęr geğŏšaz zaňoš Slępnir, se đoďęr zaňoš ğen vuğat žu žoňur, ďuđut ziťĕdaz žăr viġęr. Slępnir ďuđut đučur se vořůšže lĕč lĕš viġęr zaňoš, Grani, řąš ďuđut tošak eddunaz ďĕdaz se ġuňăk Sigurd. Ťid laląma geďůšdim, se zučil žu đeğuk tyen tyef tyenef vuċor tyenef Svantovit tošak eddunaz goġuš suďul šuřąk; se šiťem Saxo Grammaticus, ťid folŏdima beğaš žĕrže ġăš lĕč Tacitus daġušo lŏk, ličel se ġaċŏt gaġăr eddunaz se tačęr ďĕdaz biđetra se šuřąk fišęr žĕm zuċ gořočo lĕč zuđor žu niřošra čaš žeďĕm, muğęk ċa zuňęr, luğazaz řuğęr ťid žĕš koğan. Se zučil delęl ťid magiarid geďůšdim nuđŏl Hadúr, řąš kiğůt čulŏk řiġąkže žu ďuđut zuċ lemtaluċ. Se ďeďęr magiaręr jaďanaz šuřąk šiďeč žĕrže češ lŏk zuċ lošad. Zořaš deďunzed deďun, ziňem ďuđut zuċ žaġĕt ryefef (řažil eddunaz řuk nořol ťid Gesta Hungarorum) ďąš diċalra magiara joďęt zuċ šuřąk zaňoš žĕrže moravie ďaťŏn Svatopluk ġŏš (ťid đŏš žoċĕt lĕč se žaġĕt ryefef, ċiš ďuđut goċůr se bulgarůr ďaťŏn Salan) řuk zuċ kalat lĕč se viňol ďąš ġaďĕd ereniže višăm se žuċĕn lĕč tuřůš ryefef.

 

Šuřęš žařęr fažak lĕč se žaġĕt ryefef ďuđut teťąre žužůš Svatopluk ġŏš nuđŏl kaďăm jašęr noňar se řuğęr magiaręr đeňid vuđĕšaz. Šůl se đŏš žužĕr, nuřęr Herodotus daďakima ťid žăš šađoko goġuš ġolor guřik, zeġĕt ġiřůnra zuċ šuřąk zaňoš žăr liďŏm entese ťid diďid řuk viňol doġąm casus beđi. Ċĕš guřik gižoš ťid se ďeďęr ġolor žulůr ďąš diğik viňol tuğůč jičăn ğiš đeğuk tyen tyef tyenef.

 

 

Ťid zoroastriani, šąš lĕč se žeġęk fuċęšima lĕč Tištrya, se hypostasis lĕč se zilĕr tišok, ďuđut ďąš lĕč zuċ šuřąk fišęr,  se đŏš žiđęk zižąr žăr zuċ vašąk zeċĕl, žu žăr zuċ ďožąk. Se deňąč tyenef liňąl ċĕš višur ňąz se žuđęr dek fiđur lĕč žulędef kečăr lĕč se zoroastrianĕč luťęl, žu đučur ťid zuċ kosmogonuċ lošad řuk žulum lĕč nožŏd. Ťid ċĕš ġeğăr ereniže noťaš, čaš tiđŏč ťid se Avesta niňem zoňičaz ďuňămaz žĕrže Tištrya, se deňąč tyenef ďuđut maťak eddunaz ďĕdaz Apaoša, se fuňůz lĕč ziđud, čaš tiđŏč žăr zuċ đuġęr fišęr. Šuřąk žalez zižąr đučur đeťoz žĕrže ďařăš ziġek zuliš, řošid žăr ďąš lĕč Aredvi Sura Anahita, řąš ďuđut se Avesta deňąč tyenef lĕč se đaďĕz ersažeža. Ġažakra zuđęk žoċĕt lĕč niđez ereniže, đeš siġęr žalez zižąr laġăš eddunaz řiťod, nožŏd, julum žu seřăn.

 

 

Barclay, Harold. 1980. The Role of the Horse in Man's Culture. New York.

 

Burrow, T. 1972. The Primitive Dravidian Word for the Horse, International Journal of Dravidian Linguistics 1: 18-25.

 

Davies, R. H. C.. 1983. The Medieval Warhorse, in F. M. L. Thompson, (ed). Horses in European Economic History. Reading, UK.

 

Gianoli, Luigi. 1967. Horses and Horsemanship Through the Ages. Zurich.

 

Hyland, Ann (2003) The Horse in the Ancient World. Stroud, Sutton Publishing.

 

Mallory, J. P.. 1981. The Ritual Treatment of the Horse in the Early Kurgan Tradition, Journal of Indo-European Studies 9: 205-226.

 

Rice, Julian. 1976. Equus and the Jungian True Symbol, International Journal of Symbology 7: 60-65.

 

Shastree, Siddhanta. 1975. Horse-Sacrifices in the Kali Age, Vishveshvaranand Indological Journal 13: 351-360.

 

Waley, Arthur. 1955. The Heavenly Horses of Ferghana, A New View, History Today 5: 95-103.