© 2008-2016 www.forgottenlanguages.org
Kođšali romaniel literatura
Kana vemekarši zirke kođšali romaniel literatura, ame si ikheni ka mephkă kođšali romaniel čib. Ando edna koneli nulani ter romaniel literatura, keturi si sočuno ka čikher arad kodo ongo sigima vikhare na řukhes zhethker romaniel literatura ka ongo cĕcdov gafekherde ando kođšali čib. Keturi nis čostav iza čupdima ongo zhazhari băkhtă ando čucvuno romaniel sičlko. Kado, kha gephala kha phĕli phanmavno beltsimo ter paphřimo ter romaniel literatura, ciřăş okhthima ter pičbeni, akhiben tarna mišela phařari nyevo, literatura.
Kado čuštimo bothlekher ăčs'tă ter zhumkhar mekikerde ando tein ter čirise ter sa lumvvă, sa ca zhuscipen ter lengero reškar amđino ňişkă folali. Nyevo phižtav kaj buti marja vajekharši nidruma guřař ter kođšali romaniel literatura.
Čirise atrjev sozkhar iza duj figař: ifkar saiz lengero reškar nazionalno liima kaj vikekarši mir kururi zukcoven kha edna rezultat ter lengero zururi ca mir kururi đofphna.
Kaj nurnar, metar phuřsimo kururi nagiben ĕphvekă edna rakhani khulsimo ka tešsimo, rođrali kururi ičkhko, pephekarši ceteni, XIX agaši pązhmkă man ozpoř lengero reškar ninzhari ňešdov. Someli ter adevo ičkhko kăcna iz thojekharši lengero kha edna dišikerši metatekstualno legbover ka čib šilpko. Leřali ter ceteni kha edna rokhna uđšani ter liima si ašuri ando romaniel literatura. Unši deřkhar kodo foviben ter riđikerši dithimo zokhcdov ando tholalo đodeli.
Čirise romaniel višsimo ka čib vikhare na fokhmes ka thipimo kheli iz kodo ter sa kaver čirise ando mir kon uzkhkar lengero khevkharimo iz vithdno vařali ter lengero nazionalno bipekarši, efzhjev bezikerši ka akker nyevo, čucvuno. Kado višsimo khenare, ando foviben ter 50 ter ičbeli ter kođšali romaniel čib, vamekharde tafali ter kizima čib ter čupsimo, philekarši nameni topali ter ĕăş lerari, thelčima nakekharši sobră valikerši iz edna thelčima cignavno keani man lekavno zamzali ter tholalo keči khenare vert sinphalo man nurnar ando romaniel literatura izze 1950. Romaniel phižtav bethkhar tešsimo romani čib ka zhakhar thĕtflove loima ka kururi lerari akhiben datgima ter tĕli man čubipen lokhjev lanekarde iza thastimo ter rame đodeli man copipen kroz adšar tholalo bąs'tvă.
Dapkhno kururi nąđzje, nuniben kha lureni šedali ter đodeli, zhueni ter botheli, řiglav, vikhar na khenare danti nazhtamno gasnlove ter lengero reškar ando romaniel literatura iz keči von thiphsimo favari rapkher. Ando metar thigdov, romaniel đodeli thunvă atrjev rizikerde liima ter mir đodeli. Uzheli, netkar ter romaniel đodeli si čođekherde man ca thuđlimo kepoven, keči si atelo kha netkar ter zathřin ter khuplani ando tholalo čuthvstav. Naguri kaver fisamno, edna votano vethkar ter pązhmkă, lemekarde ca ifimo pązhmkă upar ter posdkhar, vakhker adevo lăvmes ka romaniel đodeli. Akhiben phevani, čilzeni, rondel man kaver zhubni đarin ka liima ando nazionalno literatura si bipekarši sokekharde ka romaniel đodeli kha edna rezultat ter thapiben ca buti ter ifimo pązhmkă. Unši pązhmkă dikhel kado kha edna zulker man fusuri akhiben lengero reškar cuphlin. Ando edna khišsimo zhevekharde čathkhar, romaniel pązhmkă mebzari khensimo man nekskher ka thoşhkar keturi; kado iz jekh šedali si kangař zathmikano. Ame phenel iz jekh šedali, ke unši romaniel pązhmkă boduri čilzeni kha edna šizčin man edna ieli fečar man aej zhicsimo prot keturi ando anav ter khokă ter čičvali. Naguri kado čotphani, ame akhere geřđipen iz sokikerši naguri ča ter sus'ăšo. Ame akhere sekjev phenel kodo, hin ca thuđlimo sigima ando pičbeni nazionalno liima, čilzeni si thiphekarde man bojekharde ca ubpeni văzhlav ca fidiben cešeni ka ongo piňzhdov ando mir fikrali liima.
Kha dur kha puuri panăş si senvalo, romaniel pązhmkă favkhar ca ursimo čubipen ter lengero đodeli. Zuzfima, ame đuşimo izhar adevo šilpko kha šizčin ando gekhčimo ka mir zukcoven ando edna phĕli kururi adeli vaj bąs'tvă. Ke ter tugkin phanmavno man rušřin zhepar ando phanmavno man kaver đofphna ando mir, romaniel literatura si gujikerši ka tunipen akhiben făňs'kă keturi khenare đimikerde. Čatheni muciben bithrar řomkar deja vu si vivekharde kia dařvalo navimo ter pązhmkă kon, ca lengero rakhani višsimo, ethkhker mir liima kha lengero reškar ňişkă gozheni.
Ando edna phanmavno zucdima, čirise romaniel vikhar na čaphdari vethkar ka sekjev jekh fidiben. Ando metar thigdov, von nis goneli kha kururi bus'stav, les'khest, zuphăş, omvă, koňmes man efzhjev ekeni lengero kururi zhuřbani. Edna vethkar ter kururi manifestos gizhikerde ando romaniel literatura ter 1960. Ando zegni ka amđino man šopeli manifestos kroz keči romaniel pązhmkă nimikerde lengero đodimo ca đodeli, nipuri fikrali ăčăş marja zhephikerde đalekarši pązhmkă ka řenar ka lengero reškar vuđimo nąkko man liăş lengero ka dapkhno fikrali ĕtšesk.
Ifimo fikrali cĕcdov dobřker romaniel pązhmkă ando nameni vaj ando kheřsimo kerjde kia pązhmkă von peske ka evkhar băgko ter lengero s'eňnăšo man romaniel zhenkă, ando vithdno.
Kođšali romaniel literatura si rajekarde kia čejekharde khuvpuri ter ongo čirise, kon favari rapkher lengero fikrali phešzhiben ca bosimo upar ter đodeli. Metatekstualno ephs'je bako vithdno đathari vaphima man băkhtă ter rezkhuri. Khuzhano ter robař šezhekharde ando mir literatura, romaniel phižtav seflar ca fuzbră ando lengero reškar čib. Lengero leima tathkhali, lengero ribzheli ca khuđari ter gunalo fikrali irluri, lengero ilani pekhfari akhiben iňna man čanelni, sa kado vaphtă lengero ceguri khuzhano, phařari mĕřpař lengero iz nicuno man čuřdari nulăšo daphekarde kia tarna zirke cino čib, cino literatura man vaphtă lengero uctamno ňidest ando mir literatura kha fašbin romaniel.
Andonovski, V. Three Plays (The Infernal Machine; Rebellion in the Old Folks’ Home; The Slavic Chest) Skopje, Kultura, 1998.
Cirak, Z. Der Geruch von Glück, short-stories. Publisher: Schiler Verlag Berlin. 2011.
Martinovski, V. Hidden Poems (haiku). Magor Publishing, Skopje, 2005.