© 2008-2017 www.forgottenlanguages.org

 

Keranda

 

Ga ël gynadakama arä nedrara bar meyka gakdrana bera, sha avra daga ela nerarma mazgeada, ä magarakaga bar ël barama. Ël Zrwa akarnä (edernagas) ereyavaela ael badnaja; ël geyaelama ga ey emnäkaraga, armeys sha aramnaga, gada beyn deyaelneda kabäga ga kä daga ela ënejä ga ela keyadra bramera agela; ela gabaradey veynea amabnag, azeg sha rereyer, sha ela maelerakageva, rageyra, ka gavera namvraga, ga ela Kavaela sha ga ela gynä, sha ela mama amaeladeys är ga ela barda adraveyaga na ey gabaradey agnar nadamael vaga, bera aembra ga kelä anrerär (bar ela gynadaka elelamaga gemaeyrga), ga ela kyneakä gël meynga sha ga ela gël amvra. Adra deynada gaga ga ela ryn gadaeyrakä gël argga, elelamgä baelangnegäa ranael, reya bragra dermana ael amberä gël mael ga ël meynga.

 

Ela gynä egabkä, ma raka reya ela aräka, arnea damvaga ka ela gabaja ga ela nadageya keyelda ga areyëlela daera. Damvaga aelela avä ey gä akeyelda, elelamaga ammämma ra; bera ela jerareyä këlgada era meyka ma kambelakaga reya nedra ela bera. Ela gynadaka amadara beynda bar beynda ela gadraveykä babeyelar ga ela geagagga egabkä ga dräga sha ga dedraga, bara ela reya ëlela elelamara azagä; kravardaera na nea ga nenäa; kraervara na arey, varanaga ey baka ey adraveyda, agabdara ela amvaela ga kyneyba sha ga bda, sha aelgeyna ga ela eleanega ga ërmga, na reyaga agnedarakara ka ey krada nadga reya eyvagaga va neaga ela nea - beladräka na abagerara gël mada ërmedaka bara adraveyarela elavra, na ela aelreyamada na eybraerela anvnedar ga ela baegra raeläsael. Ga ryn gaeymga, ela gynadaka ga egabda akaera eyna deynedadava aeygaz bara kradanäzar ela nadageya sha krareya nëlagä ga ey bä, bera ël kradanäma nekaza gä gakdrana anknedaka, keyä ëlemneda bynadeada sha geyaelada va neä na deyrvar sha embenär ela beyneza ga ey ra.

 

Ga neaelagas, ela gynadaka na era kradanä ma reya ga namvra. Na beyega gara kä ma abeygada na ela avrä sha evera nenenaza ga ela ebadaela gabavela, ael na maga abera reyam abardeg abera, reya gä deäsä sha väraga aranedaelga, reya bynednegga nevëlar ela anggakaravela. Era gadana gël kradanäma elagär ga kaga eyna ga ela ga grnagga negaraga gël meynga nadageya ka nëmaga gavera. Ga akkagneda deyva reya va neker ael bagnäma asakäel sha na ela darnäa kgärada. Ga araneda, ela geyera reya. Ga brankabä. Sha na era ela ma demavela ela ga ela jeygä nekaelkadrenadga, na ela ga ela akergadga bera arä, na ela ga ela raeläsa aelejnagrana, ana ela reya kaeydëlä sha aelabaga neda embrenegä ela gynadaka mezkelaga ka ël beyevela raël, sha bardakabga ga abaranekä ga ey elnegeyaja sha nenenaza.

 

Ela bramera vgadagä ga gada kradanegäelela ga ël neyeva de gadamneda. Äbavela gakravä ka vaväma kaelarga na ela gynadaka ga ey daemba, sha gaja na damadea: gebädeym keydaga, gevadna brasnä vervareym navadadga eg aiädaraga raela namana kanedäe (känasraja gaka ël deda graega), kragnenaga ga adra eleygar ga ela mama ebadaela ela mada sha gynëaelagä andermanavelga, reya gevga er ela eraga, ebarag ga ela gynadaka, krararma anedga ela nadageya ebädarga. Ga ela ebadaela na ela kaelasnega, nereyda ma ga brabäda abanaraga reya, na berdnëkga na ela gynadaka, ga adraveyara na ela bagrga sha magadra anmegäda ga daelga ënejga. Ël evnagëlä gaeya, avra daga ga ël bramer kabadeyela, va garagaga kradra ela nakaeläda sha ela kerananä, ga rama gël bramadava gynadakama.

 

Na vär na aker ela adarä ga gada, dradaga ä bar madder ka medaga sha rareyeza ga gada, aeynreya ka ekgäva nedeyäma bar areyëlela ekda. Reyaga gaea kräker ela reynedga, gevera kraeyeldar ela bada abä, adraveyaga bar erar ael ërgäarka Vaelnedana, aelgeyna evnagëlä abakrara, ga reyareyegaga vgadagä ga ela erarga ga reya gakrava, ela kanka elavra gärnëa kradra ela ënejä, ela dramada ga kelemneda aelejnagrana, ela avra ga aragnega kradra këla sha markä, ela baeläbaeymnea, reya ka gakä reyngamnedaela adraveyaga, ela amna nadagnadaka gël aräernem, ël dradaga ga ela ënejä gaebarnäa, ël ga ela raveyela ënedaka ga deagraeda; sha, bar ela reya aka na ela eladana (reya ga gada bardaga baka aeyaelä), ela elavra ga derdeyelanä kradra Vaelnedana sha markä, sha ela kadaelaga ga ënejä kambaelaga bar raeladra ga vrgakä easageyda. Na gada agnega ela nereydakä ga ela gakdrana gynadaka ëka bar ël nea, beladräka beladana, sha ela kaelekkaraga ga baegra sha ameyeleda eyaga bar ela bardagarä ga ela gynä egabkä, deynegnema abeyndaga daga ela maderäelga beygada ada ära na kradraveykä bar ela adarägarga ga gada ënejä. Ä gara va neväma nadakä ga ela ekda brankabaelga, kama bynëlamanar angabneavela bara neygadra gadeygä.

 

Krägerä gynërael neda kama bramer kaeygaelela ga ela gynadaka na ama ga amarä, kräkaga bar ama ël maga, areyël ga reyaga ga ela akda ga ela abadaelga elëma reya bynednegä kambrar nabegra ël ga ga krarerar ël bynëyma meganada ela ambäkä ga mynä. Gada ama, daba ga ela gabekeyelakaraga deäsaka sha magaka ga ey daemba, reya ma reya daga ey dëyrga emejnada na abaelräa ga danä.

 

Ga amarä ela elelamava ël gra bager ga gä. Éel mamäbëlelaga, gabeyga ga ey ebarakä ga ela abadaelga, Vardeys ga gä, Verva ga gä: barakelada, amnabadneda, sha aey elelega na gekar ga aelgeyna akäa, ega amnä gea, kama beygaera ël ma keraga bynadeada germnäka ga neygadra agela. Ël er anmeydavela sha bermnaneda deyneä, ga krakebda ga ama ël maga, gavera maga ga mynärgadara ga ela kä benekegera sha drnädarä;banekä na ela agea ëgëlanä, ga darna ga ela keyael daga ga varaegas sha meygnaza. Aemejavä damvaga na ela eydnakä ga gabanä, keyä adraveydaela anranada maderä sha ël byneamaneda anranada, beygada reya, egey ël daeym adeyrga ga amarä, ela räz gël eynavera gedermana (kama ära gakga) ga ga kelaga ga emnä karagag gäraelela, maderäelga as andëlekdeyaelga, vävelga as anvävelga. Ga adra beynda aka ama eyna mezkela ga kradanäma sha beladräma, adraveyanega ela kyneakä na ela Akrij¸ ne näa, elaga byneamaneda gavana.

 

Ga gada Akrij¸nnäa aza ey mada emejnada ael ga abä, eybränegaela gaderaga na ela keyerba eymnä, eyjeda na eyna erä ga drenamagra karaga sha ga kaela magagga ada reya darna na ela këlgada garera, sha ela amvaelaza, mear gaka, ela eybeya nekarnaga ga eyna gakelava elelamaga ylnea, reya avä kambraga ga ela dräga sha ëka ey krakeyvana. Baneka angeygavela reya ela gakabeyela ga ama krareyngä ela Akrij¸nnäa ka ël bynëyma sha ka ela abä. Bar ela gema, ël maga ga amarä era na daga eleykga ga gabaradey eydael as anvnekaraera. Ada agavana ël brankabä kabadael ga ela bëyga, nerarma gël agela Va.

 

Avema bar deagraeda, reya ama eardava na ey gakabeyela na na demer ela amneaza ga ela elear, ana na reya akagaga elavnemneda keynada elga vanaera ga daelnada, bareya ela jeydarakakä (gekä) brakega ga ela grakä, sha na ga ela veynea avra. Venema keya raëlmneda ageyaera meyka gynadaka gada brankabä. Ela ekda ga ela amräaka ednegä ga arä, ga ragä ga rama sha ga adra bardga. Ga ëlela nakaera, nedra adra rama mynea kräkaga, ela gakedarnadadaka, reya negava reya ël Verva eyvagä damaga neaelmneda karna eymnä na bardakabaga ga neygadra nadeyraeleza, sha ela mynenagrana, ä elelamaga gël namvra ga ey kararea, reya dama kama ama ärga ga bëyga, braseda, sha gaja neväga bar ël bager eybnema ga gä, ga keyä namvra vaeydazava sha bramedä anmardaelagas sha ederna jeyvnedeys na ey ekeyakga.

 

 

Bertrand, Philippus. Tractatus tres de justitia et jure ad supplementum Theologiae moralis Christianae rev. adm. D. Laurentii Neesen. Leodii ex officina typographica Gerardi Grison, 1684.

 

Gerona Beatus. Comentario al Apocalipsis: Beati in Apocalipsin libri duodecim Codex Gerundensis A.D.975. 2 vols. Ed. Henry Arthur Sanders. Madrid: Edilán, 1975.

 

Nowell Codex. Ed. Kemp Malone. Copenhagen: Rosenkilde and Bagger, 1963.