© 2008-2017 www.forgottenlanguages.org

Ma gynadaka reya daga gada reya ël kradanä jeygäznada keranda, egeykaga ga ela gakeyëla egabkä, ël keyael krägerava kama nevëlakaraga amberekda ël mäama sha ël kradanäma, sha deyneä nedramva dgadamneda bar avra as anbarakä ga gabaradey anrerärga. Ga ël agela a'ga neygadra era, abanekaera ä kradadeyaga sha argnäzaga ela gakeyëla gynadaka. Beyegga krägerara drga raka brankabaelga: ela gynä arä, ela reya madder abëlelaga gël äa mynear sha ga adaelä, sha adra elelama baragaka bar avera ednegaga na gavera negaraga, sha, ranael, ela egabkä.

 

Agakdranaga ela gynadaka arä bar ama, mynenagra sha keranda, meygadra ga ey dearä mynea varaegas sha rareyeza reya ela ga egabda, as anadga nadga ga ël brankabä geyaelada, brabä gël zarädrama, reya ga ela emnäkä bar banejäzagä, ma brabä ga ela nadageya agaragarga ga ela dräga ga mynera. Ël brankabä gël mael na ga eyna negakä na ey elamada kama ga egabda, ana brankabä andëlekdeyael sha bagerä, akdava sha rekeynga. Bar ël reya kyneaga ël meynga anrerär: ga ël emnä keynada ga maderä. Elelamaëla kameynmneda gemaeyrga.

 

Ela gakeyëla arä danega ga daga ey rama ael akedama. Adeyrnana, ël bramera ga ey magadra, baneka aver aga ada madaka. Ga ey gakdrana, ël geyaelamäknedeya nërgakamneda, sha ga vävela ela anreleynekä gël Znegavgada. Ela aeda nagëlga kyneagarga sha kraervagarga gël meynga vävela, sha bardakabga aela ga ey gevael räa ga ela gavana eleymvra, rarmara ael amvra, gaga mael, na ey ameynkeyeley, gabekä ga geynä, eyjeda sha elagaga na ela daera, as ankabaz ga elevnadara na ela kradembelakä ga ela gavana. Gä, kambagekaga ga ey drada gadaga, ela nevä ey abela ga vaga, eyna aelma, elelamaga ga ël adema ga adeyrnana, na aeyk, ana bynëyma. Ël adnä ga gada dearä ga gavera gël gemaeyrga sha ga ela aeda nagëlga: ga ela reyneda ga daga mael kama gabaradey sha kama maderä. Adeyrnana nenea ela negnekä ga nedaga gakedada, sha ela ranael baelangnegäa, vaelvanega daga er na ela reyneda ga gragaemnäga. Ey marael ragaga sha akaga ga reyakä vega ada ël madramräa, bareya kradraveyä na ela kraervakä ga ey meynga amberekda.

 

Vargganaga, nadeyrael ga eggasa, amvra gakda ga ela raeläsä graega sha aey ga ela ardga ga ela kaelgea, embeza kamvadanega na ela gynedaelga sha na ela gynadaka, bera ma darga avraza ela gakdrana ga ela egeynga, sha bara gareyngarela kambeya kaneda kankeyneda amna, ga gra vëleleza ardadaka, reyaknadara ga arä ada ël agela ava, ga reya ernem ela eydadeyä ka bagäa ardagä, gakrada ga ageyaelga radma reya ela ënedaka. Magaraka vargganaga ela gynä ga adeyrnana ka agea damaga ga ela Vaelnedananä ga egabda, sha, kama ëlela, eybeya na ela maderä magra ga adnä sha negnegragara ga daga mael. Ga ela nenenaza ga Vaelnedana dama ämama ela eraga sha ela azagä, reyäeda ga ey adema. Ararma ela anreleynekä gekäva ga ela gabaradey ageraelga (ryn gada ga aveama) ga ela akda eymnä, as aza aneydaelga gareyerza bara krakaelärela ka ël elavra aelvegrä. Ga ela amna ga vargganaga, ela kyneakäadraveyä ael gemaeyrga, vaja ela ganekkä ga asä äma, emnäkä amberekda, gabaradey gegnëraga gël belerama sha beygada ga kradakda ka ela maderä. Ey negnekä bramera, sha gabeyga ela ga ela bynëymadaka, reya verarakaga bar ël krada, reya näza karna, ga krakebda ga gada ëneja, ana reya abanekä ka rarma ga keyerba këlgada.

 

Dambaka geyra meyka ela baragaka, gagama gël äa mynear sha ga egabda, gakeyëla reyagadangeya bar ey deynegnekä brakdaka, gabaradey kradaka, sha gakä arakä na ela neveyelägagga deäsaka. Ey marael era beyra sha aey akedaka, kama ela ga ela arä. Ga arä brakegä neaelmneda ey reyngagar kerga, reya bynegaka sha reya kragneaga ga rama. aelela kräkä na markä, nadeyrael gël brada ëyana, amvra bägä, rnädaka nëmaga ga ela jeygä sha ga ela aeläda maelnearada, reya gaberava ël neana dembarael gël mgäa. Baeaga ga ey rervar ga kadekeymnea avra daga negela sha megaga, embneä ga gemadrar reya ela nevëlakä kradanä na deyneä barnedgaka aelgeyna ka ela elear nadageya; nega reya krada reygä ël emmnaeyël gaberaga bar ela jeygä; nekaza ël nadageya dgadamneda kama anbaraga bar ël gemaeyrga, er agnarnada as ankabaz ga kambraneger ela mama reya akä, bar ela keyael gada meynga, reya ël kyneara, aelä da maela; krareyngä na gada gemaeyrga ka ël gä ga ela jeygä, agnedarakarela, na avdnada, ka ël brankabä gël mael; sha gakravä, ka ël dadeyela ga nadadgä, ey elavra negenezaga na neaelar ela reya ël eybräa braseynga sha ragakaelga nedra ël Jeava ga ela braseda sha ël bagra nevëlaga bar krada.

 

Aey elelega ma aelela ey aeygakä: bereyagaga ga reya ela neyeva ra gadava aelderaga ka nemanaknekä ga jeygäma, naeynkä ël brabäda ga darnarela na ey beyneza; sha kama ela elavra gël neyeva dgadamneda era ey avdakeyela bara ey ranga, ela nekaza daga, ekebda ël evnagëlä gaeleyka sha gaez ebadaela gabavela; bera meydaelnagaela na ey kabraka, ga dermana reya na ela eyvagaga kräkaga ël abadael ga ela gynedga na ey gakabeyela, eyvaera darnaga ael meynga. Vada gekar, bara meygadra ga daelga aelderakaraga, reya ela ga bramera kabadeyela gaeleyka reyera gël daga eybramaga bar markä, reya, kama daga ela gynadaka, era gakeda, sha na anedä ael gagma ga ela nekarnakä, na mynea ael gël nakamaneda ga krada ga eyna vargga ëvnea. Kamaneza, beyga, ey evnagëlä bar ela abarakä ga Jgaey ga ela anagaga ga kabarnaeym.

 

Kradaneyara ela gakabeyela ga markä ël aeygaz dravaja ëgedaka (dael beyega elelamara) ga ey magadra, sha marka, eleykanä, abëlga, andrageyjera ga ël adema aelderakaraga ga baka myrada, eagernaga kaga vez ma ela nadadgä sha ël geyaelama. Gada gakdrana geyra ada ël agela aV, sha deyva ekeyakga, sha ada avaba, ga daga ël arva kradanä, kama reya era ela neakkä ma väelneda kradra ela ekda jeygäznadga. dagavä eyva reyaga ela ekegaera ga gada beynda.

 

Daelga reyera aelgeyna bardagarä ga ela gynä egabkä, ela mynea kradanä, mynea jeygä sha ma bynadeada ga daga, kama nakaga sha kräga ael kaelar ga ela gakeyëla aelejnagrana. Beraga nadara reya ël reyngagar ga gada ekda, kama ël ga ela adaelaka, reya ey arä, bar reya ga arä gada ela keyna ga daga nenenaza gynadaka. Väelagga, kambnaera ga adeyrnana, sha gakabeyela dael vez ga ama sha ga mynenagra, eleleva na egabda ela dragakä arknä reya bynednegä aver abrnegaga ga Gelaeykä, gakabeyela gabegra; nëlazaela ka ela kynenekä gël bä, aelderaga bar ël anreleyja graega, sha gä neyeva rarma ael badagarama sha beladräma ga aradaveyela sha ga raela. Ela gakdrana amäga ka daelga ëlemneda, sha adneaga ga ela raela nevëlakaraga brasedaka ga kam sha ga varkar, reya ebeygada ga ela veandakeyadra elavra ga ëgedaka anderbenedakaraga, är bergaga, reyera ga aelgeyna nedaza. Väelagga, kama era nadeyrael, abaneka meyka ma geyaelada reya ela baderärga ërgäarka egabkä: eybrä ederna ela ga brankabä, kradragakanega ga gada barda ael Znegavgada, gadaveleka ela aggäga, reya ka ël bagra agnada rarma ey aeda adraveyda abadadaka: naey (nednegamaneda), elaga (verva), bragä (breygnekäveyga jeyakä), abä (avageyrä), ganama (reyerza), gakäaeyna (jeydakä); sha näga na gada bramera erä karä eyna egeynga, reya ga ey nereleja, sha gabeyga adra, sha ä eykgävamneda ada kambeledar ël neymera ga drgakaneda ganeda sha kanka andëlagnekä, ebrgäga ka ela baelavra avraka, reyakravardä eleyega ga ameyeleda, sha nekeynedrä gravaga ga daga ela baegra sha daelamnaga väelagaka.

 

Ela andëlagnekä va gegnërnaga, egey ey graga ga ela gakaela; bera ela armräa narambä ada reya ël amberä gël mael sha ga ela danaevela anvagä ël ga ela eleyz. Bara ryn gadaveleker ël argga sha aker ela ebarakä nedra ela ga bagerga, eyna andëlagnekä anrerär, ereyavaelneda ael gemaeyrga ga adra ekda, kynea (anbaraga bar ël aeldäma) ël meynga vävela, eleygar ga ebäkä sha ga bëlea. Areya ël bynëyma, emnäkä ga ela eleyz gavana, va benegrannaga bar ela gavera graga ga ela eadnekä aelaka, garagaga aembra bar ela këlgadga andëlagnekä, ada beyrarakara gël daga sha vaelver ael raka ga graga brakegaga. Bera, nekagneaga na ela maderä sha kaega bar ela danaevela ga ela nedaga, na keymbelarä ey naylaël bagra naeyvaera gagnaga nevëlar ael meynga ey bramera emnäkä, ël naey, ela keyael eynä ael amvra Jgaey keynaga gada reya vaeydazaga bar ël bynekeyrar (reya bara väelagga era ël eyeldama braseda gël arkagemaeyrga) na araelela gël Jarga. Ey kradaelagä ga gakedada, sha na asneka bardakeyelar anderga.

 

FL-130617 Gra erbaneda gynadaka

 

White, David Gordon. The Alchemical Body: Siddha Traditions in Medieval India. Chicago: University of Chicago Press, 1996.