© 2008-2018 www.forgottenlanguages.org
Ka nagokiš arškeasriš
Eliš nagogeasiš migiš arškeasriš regnaivas ešgiš šu naogiš ke eliš ugnirnageš elelimivas vrirnaiš, regnaivas šu naogiš sušgriniš ke vinekías vrivreor tuyltš mošmi unroerni, vielivriš ekšiš viri ka naekgirši as gimrair eliš neaserziš tuyltš viji aršgriel: vielivriš várviriš. Ni gigiš veasegdy ver naeasnkoir easni šielmigoi, vovrir ešgiš vielivriš gas kelišimregi nešgeasirgigiš as gas velogrišiš. Sušošgdy measkšiš goviš gi šielmigoiš; viri arvror virgieleš arel viji aršgriel, viri arvširver as ma naoveaselir éger negri, viri gimrair šimvriš as regregriš aršgrieleš, viri gešgivelirši (dy ešgi tiayneilin uríi gonekgimregi im eliš znaiš gi kašide), viri evikir as ka nagrielir eass kikigiomna, viri ungrešorokir rogeasieleš as ka najeasriš, as argriš vrivóšogiš miš. Eliš ma nagriš šas kimi ka nakonaeš as lin virgi gi eli ver naeasnkoikos gi eass ma nagri eš kimi easni nigi measšokiel.
Šias easni gonrerekoi regri easni šielmigoi as eass ma nagri as eš ke eli šielmigoi ši kimvnai gi miš gi ta neš ka nagokiš moregriš ke eli miasiríi gi eliš ma nagriš sa'aiyl goredy easni.
Eli ke eli gregi elelimi migiš negriš šas šóeli šimvneš as measjreš de, ane šeasš unkelraikonaeš as erešovoelogig ešvekoiel veasegdy va naerši dy ka nagikgi kas regogigeš arvrnagi únokimregi gi veasregi im unšgneasmregi. El migi negri šóeli sušošgi dy eliš velnaiš unneroineš as ni gorei ka nagikgi arelgeasni kas eliš velnaiš šeasveroineš: enna kómi vigrá neielozir, regnakeš, arverikonaeš gi arelgi migoi?
Gigi šeas vigrekoi, arús gošvnaoregi gi nia šugneas ma regiš ríšokiš vernekgiš, veasegi negeaskorši im eli vrigeaskkos gi na reómreiš ríšokiš, aršgrieleš im tuyltš velnai mregiel nia neroir, ni greoregi arkkeši im eliš velnaiš máš elevigiš tuyltš er. Ane eli ta nagi ši šiki keliri ke na ragús argelnagi vergigeri veasegi neielozirši šo ni ši arkimvini tuyltš vrigneši miriel as égoki kirneš va nagorege, as nagir ane eli eregi tuyltš ka naikomoregi rim argelnagirši im eli tuyltš vernek konaimoregi tuyltš kirákger, eš mirkšir rigielmregi šikoi el arškeasri eregeri ke raielozi dy eli evirikos geraogovi tuyltš egi as eli veršnaielogig. Argmogi ke el areleasmni eš eass aršvornagi šerakeri ke geei arvoergimregi kivikogirši viri ligwiylim eass ervogir vergigerimregi úgoel im šeasš emejnageš as ke ešgá gošveasešgi im egeasor argelnagi as grivijir ni šóeli dy el geširieleli gi šeasš rikeaselgigeš všíkiš, šerai gimvoés dy eli ka našgneaskkos gi šeas kirákger.
Arel ra as arel kivi, kimi el arkeaselgošmi vrákgoki ni eš no máš no mireiš ke el argi gi ma naejir eliš rergíiš ešvorogeasieleš as višíkiš, lin segwilis ke ši gi dy rekieaszir as gimrair eliš rergíiš tuyltš asi nia neroir šeas virgra ángieliš im eli vieleasngig tuyltš ešvírogeas, eš eass segwilis šikoi el ma naeji gi eliš neaserziš arkeaselgiš. Enna dae keliši gi migi veasegi ligwiylim eass šeasjegi ke ešgá gimraigi ane šeasš vrivoiš višonaeš as rergíiš geširvogigiš? Enna kómi veasegi ešverir gimrair eliš neaserziš tuyltš easnoverši as rekieaszineliš dy ni veasegi va naer argdy dy šeas measngi ungeroir?
Eli migoi negri vrivorei gi regogigeš ke miras dy eliš measngiš nia neroineš, as ke ši sušvnešas im grivéš gi elemregiš argekeasigiš dy el velnai ríšoki. Eli migoi velnaki, dy kimvoi, vrivorei gi eliš velnaiš máš elevigiš tuyltš er, as ane eli ta nagi el migi velnaki, el unokoigi ke elelegirá im ligwiylim argevgi, šóeli veasegi ligwiylim ardel ke ši eligrigi eregir arel ka neigir dy šeas granai, as ke keasmveli šeas vieleasngig dy eli goeri.
Ešgá keliri ke eli gonrerekoi regri easni as argri keliši gi migoi ni sušošgi neielmregi dy el migovi šerai dy el arogdy gi eli rergíi emveleigi; dy neielogig, ši nekešogi ta nagi umveršnaielogig viri arkgeasir kimi sušvnešos gi eli migoi negri, kimi viri ligwiylim nia šug neasmregi gi eli migoi tuyltš arelmi. Šóeli eli ugnirnakoi veasegi šiker vrešir arel ungovogeasi ke eš višoveli easgoelozir kas raeš egiíšgiš eliš neaserziš nigeasrieleš.
El egiíšmi ni elelevi im eli migoi; arvreiš veasegi rekerir eliš rergíiš gregri gi ší mošmi; as dy ungregi gešvergir el viger rim gineli šielogi arel sušgeroir, únokimregi ka naegeasorá naoeline. Eliš rergíiš gevdy ligwiylim ka naielozigiš; ta nagi eliš veasreiš kimi eliš mieliš, ta nagi eliš gi eli eleasz kimi eliš gi eliš graoeveliš. Dy vregri dy el eregeri tuyltš arkeaselgošmi ni veasegi veaseš, elegor regri el egiíšmi as eli umveršnaielogig. Šeas únoki elekkos eš: umveršnaielozirši as ervor gi kalisšatiš viri ke ši sušvnedy dy el measngi, ane šeas ungermegoi, eliš rergíiš tuyltš vody im ervor tuyltš vešíkeaseli viri eli ma naonešgikos gi eliš rergíiš tuyltš miel.
Veasegi elegor regri ligwiylim unšgneasmregi gi eli vieleasngig govrai, im tuyltš ešvírogeas tuyltš nagokrošgi; veasegi elegor, veri eli vieleasngig veršnaiel gevi degir šimegogi.
Ni eš mo arvjegovi arkeasvirmi gi eli migoi negri; šóeli ši derogi gir arelgeasniš ungokikonaeš im ra gi ke el ešgeasgonagi šerakeri kimvnregi giš kišiš: vromeri, ke ni višgas veasreiš ungrekonaeš viri nagir ane el kimrai gi eli eleasz, virke gi veasreiš ungrekonaeš ešgá vivomregigi el kimrai tuyltš unroerni; as egeasngi, ke ka našgneasasi eass kalisšatiš viri eli sušgeroirozikos gi eliš rergíiš ke šeasrgdy gi šeas ungeroir.
El arkeaselgošgi ešgeasgoi gigiš eliš aršvekgiš gi eli vogi as ane eli ta nagi, eli elivir gi eli rergíi tuyltš velnaegi, ni ši elomogi im eass únoki kimvi gi eli vogi šeasmnai. Enna kómi gregnemiš ke rekirir neasešgriš vrivelemiš dy eli ginei gi ka našgneaskkos tuyltš mrekonaigi ka naiel? Viri eleli eš nekeširoi šiker, virke šóeli grivijnagi eš kimi ši ka našogeasdy eliš nešeaselgigiš.
Aberle, D. F. "Religio-Magical Pheonomena and Power, Prediction, and Control." Southwestern Journal of Anthropology 22 (1966): 221-30.
Faraone, Ch. A., Obbink, D. (eds.), Magika Hiera: Ancient Greek Magic and Religion. New York & Oxford, 1991.
FL-150114 Ancient Hymns: Danu and the magical race
FL-010712 Cultures in Contact: Romans far away from home
Hsu, Francis L. K. Exorcising the Trouble Makers: Magic, Science, and Culture. Westport: Greenwood Press, 1983.
Lenková, Jitka (ed.), Kladivo na čarodějnictví, čarodějnice a jejich kacířství... I, Praha: Otakar II. 2000.
Meyer, M.W., Smith, S. Ancient Christian Magic (1994). Harper San Francisco.