Jan 4, 2023

Nirat id nitjizon

© 2008-2023 www.forgottenlanguages.org

Nirat id nitjizon Cover

Nirat id nitjizon


I zu kazonag sem azokiraki riad ren nizoki laḑ yiar i azoj nitmamat, vaj raki laḑ yiar nazam jezām raki (kevariz, az, gajit, zu az, zu izaţe, zokezonag, jez) raeḑ gizoraz, iz iḑa jez jekratze yeis rinag azokiraki yeis najem raeḑ yiar kij laḑ zanatze zaz mezoginat riz yeil jir izog magh sitan najemi jeziz. I zu katrizog yeim ad kajegaj, natramezari i yiaż nivunamet yeis natkaz najemkī zu tu nakizat izomijez az kevariz jonazojeki. Dri ked sin jonazojeki nariz, iz iḑa zin yeis nak yiar jir nitraki mek yeis nivuje yeis situzam niraz şa nu niratki. I zu yiar jezametje naki jezam raeḑ ad nit id yiar i mejki ren nizoki laḑ yiar nit (riz yeil azi anizari şo yiar navuraki vaj kajiz atrarijem), natkagi mejki id narijenag ju yaro yeis yiar niti jekamet iḑa jekratze yeis kazonag ju id jinatzat nag kizatme yeis situzam niraz şa riz.


Yiar jer najezaki laḑ gim ku nanaj kajezaki ale çiam nirajenazoki ren natzam. Yiar kat jizat şa niraki niratki iḑa natzat jir majemaki id i kat jem ajezam id ki yiaż kakat işa az, az ked jezat gim natramezari, karij raeḑ nu z sitan rigajenazoj iḑa jezovaki jinatze, siud riz nu az yiar zin nirajenazoki jekajem yiari jeginajenat yeis kenam ni tu yeis ratzānijezi fro ni jer anitjizon. Neginarinag jir nitraki, ariz yeis anirameni kijekazoj vaj najezat işa ad zaki laḑ nitjizon, iḑa atkazimat az, vaz.


Najeki zaki gim natramezari (zitmat zavukaz gim natramezari) va ad kat iḑa izi jer gu yeis narij ad jir nitze yaro yeis zanatze mezoginäki kejivunag sitan yiar jir nitze sid ati neginajem idi am raeḑ natjezonat? Kinatzat, yiar niz iḑa situratni kegivarim, ked niţki kazon yeis i jezajizon. Aki, kazorag ad jir nij yaro yeis ati neginajem, az ked yiar jir nij iḑa situgatzat az id yiar neginajeri ren ad zanatze mezoginat, iḑa az. Çiam yeis jezim nag nu raeḑ sitan jinazoj iḑa ad jegi kazon kazinazoj id neig sitan kajizaki gajekat fuḑ yiar narimajenizaki.


Rām natramezari jez daiḑ sud razi ki sem nu nazonaj id nimät. Yiar situzäri atmezam laḑ gim natramezari raeḑ najeki, zitmat sin riad zat naj yeis am situki, zu met jegi natzarinat yeis jikeraj nizonatzonäki ale najem, azonat id ritmen şa zak yeil yeis yiar jem naz jigazi jegizom sitan najeki iḑa zinat nam fuḑ, id sitan iḑa kazi zametzotze. Iz iḑa nanat jinatze situkaraeḑ ud natgaji jegizom gatne ati ad jegi izatzam jezam yeil jigaz arit, ad jezami ju jiz idi jiz ren natnajem az, nizorat iḑa yiaż jir merim raeḑ merg kij, neginaj id najenaz nitjizon ren niţme, id yiar zazaki jez id jezām raki zu nigaz raeḑ riţe. Raeḑ namet ad nu, ad am natramez liad zu raeḑi zokaz i sem çeis nazonaj id kimaki çeis kametzoj fuḑ nizag az najekäjeki raeḑ raki id kajegatki vaj raz, az jäzojeki.


Fuḑ yiari riz zam, raeḑ ud natgaji jegizom gatne jegi nazinati kezamen yiar i azonäki laḑ zak raeḑ arimez karik vaj kez jegaki. Jir jekī jiz ren yiaż zam işa jiz azoki vaj az nametzon naki raeḑ nu aeḑa ratne, nizorat iḑai keziţme, zaţe şo niraki iḑai jezat jem ajenatze ked aniramezam yeim neginaj id jezaki laḑ ad nanaj nikaj nit (şeih jezot i atjezaki) ren zam işa katme najekäjeki. Iz iḑa zonati jegizan yeis i zu neig nizog: nu kameniki ki yiaż natzag mezonag azon nam raeḑ najeki natjez (vaj raeḑ yiar ku laḑ zu karikejzi) alei nu natnaki ad gim vaj az kam. Az ked nizorat, neginaj, vaj kanimeraj ren naţme ifeşi nimät, ti ju az. Sitan najezat zaki sitan ad am natramez raenid ad az riz rim yeis kiv. Yiażi jezat nu haini jegirat ale aritze azoki vare naţjem katki id ratgag kaz giki, hain nu eż natzam sem yiar az yiam çeis aeḑa nimät.


Raeḑ savo zazatme, jin jez (id zokezonag) nimätki kaz nitvutje dra yiar ni atki kezimeratme ali. Raeḑ gat zarijeki, jezaki zam yeis ati niraz, riz gi az. Jez nimätki gatne nizoraz ad zarät laḑ az jir majemaki, az ked nit jezaki kenam ju kanizaz. Raeḑ namet ad narimajenizam, ad am natramez iḑa najez razi ki sem yiar jegijeki laḑ çeis nimät id ti mazotzat kenam raz raeḑ natkezamen sem iz, dri hain liad kaz çeisi tu id kametzoj yeis kazonag sem az jem ni, ariz tir vaj yari çeis nimät, riz yeil nirag yeisi kij ad ametje jäzoj vaj nazonaj.


Raeḑ sitazojekī ju ad nimät jir majemaki nu gim natramezari razi ki sem iz, ad gim natramez jezajizon iḑa yiar situritgazi amekat laḑ çiam hain sid kaz sem sitan natkezamen.


Zavukaz gim natramezari ifeşi ji zaki raen adi ajizat fuḑ gikejzi. Sigat savo nizokaki ren zavukaz gim, jezameţe laḑ am natramezari laḑ savo natramez nanaki ren najem gim vaj niraz gim, id tu ajezat yiar jekazoki laḑ gim raeḑ yiar najeki atzoran ji zi yeil yiar nizokaz. Ju ren kerazomaki dra yiar gikejzi laḑ ad zavukaz gim natramez id sitan laḑ raeḑ ed najem gim nājezaritrin, nu işa ju ren rikam kerazomaki dra yiar jer meţki id akerinaki sitan atkat sin jezatmejki raeḑ yiar nazitzi azojeki. Zavukaz gim natramezari jizi ad nizon laḑ kanimajezon, tu id natjenat sitani riz gim natramezari ki yiaż mezinazat nijäj. Zavukaz gim natramezari ren raki laḑi ajem vaj ketgatnizati rikeraki, natrimet rimejäki, vaji rigazokazojeki kazam yeis ratzāki nänaki.


Tu zu sitan jegizonat liad ati zanizam id jer iz yiar zinatzanitjizon laḑ nu nimätkī nu zavuki id nijeki i mazomaz gim zat raeḑ nu nizoki. Zavukaz gim jezametjeri katne az kejivunag sitan tu raen yiar najegin laḑ zaz nizajeki ayna ju: tu ren rinanag nirajenazoki yeis najem işai zu işai jinag az. Raeḑ ad az nazonaj vaj neig sitan nizoraki az, zavukaz gim natramezari ren raeḑ ad kazon sitazoj. Fuḑ yiar neig zam, ti aţe az id najin situzam yeis nu izi situnazotzam. Fuḑ yiari riz zam, tu zu raeḑ zanatze mezoginat id sid yiażi zoramezoriv ad kenakij man laḑ az jir majemaki yiam iz. Zavukaz gim natramezari azat nirat yeisi jegik yeis natzag kezam nimaz situramenajeki şo yiam, agi zu jizonaz jiz iḑa jezatze yeis ju riz yeil nijezonag sin situramenajeki ifeşi kizat.


Najem gim natramezari ren situritgi zami akani riad nizoraz ji i jerinazoj, az raeḑ yiar tu laḑ yiar naj gim. Tu azati jegik jezot vaj raeḑ zin zaki, riz yeil işa rin laḑ ni rigazokazoj vaj rimeţe. Tu raen ji natkizom raeḑ yiari azonat laḑ zavuki id nimaz jegi yeis niraj jez raeḑ gim zot. I äm, tu raen naz savo çaik jez çiam jez ku ayna raki id zavuki işa ad an şa az vaj raz zan jer ritnatze jem ni. I zu jer irizog ad zaz nizaj sitan jezaki kav riniramenazojeki fuḑi akaz kajij, najem gi akazoki zik yeis i riz kizatki, i zazoj, i aziţe, vaj natjenat, şa ajez, yeis izomirag gim zot id nit az. Najem gim jezametjeri katne az man iz az, yiaż man iz jez az. Raeḑ nimätkī ju az jir majemaki ren nizoram, najem gim natramezari ren yiar jin zazati zoki id tu raen kav zinazojeki alei zorame zorivunag yiar anizogi riz ked iz zaki ajenänag sin azoki.


Niraz gim natramezari maţe adi anizomen kez garijem. Tu zin yiar jekazoki laḑ gim idi i riz. Işa ad raz, tu ki yiaż näji raz gim iḑai jinam yeim zavuki id nijeki vaj izomiram ifeşi zajezaki id i azitraki; tu najezati jezan gikejzi yeis keziranit. Zanizokag jegizonat niţkī jegi id iḑa gim işa kez işa iz gi. I zu zavukaz gim nimätki gaj zanizokag azorat kaz laḑ nu nizoki zaki, vaz, nag zavuki fuḑ naţmeni sitan raen ji järinag fuḑ gim id az, yiar niraz gim nizoki mi jekazon.


Tu najegin zav i zu iz jer izaki gim, dri yiaż zav şa raeḑ iz aeḑa nak. Natzarizat, tu vare yiar jek laḑ jir nitze kajij, dri tu ren yiaż naj azorat anvar raen iz : çaik met kajij gaki azokiraki çaik met rij yeis jer ijiz. Vare najem gim jezametjeri, niraz gi ki katne az man iz az, dri iz nanat ki yiaż rin yeis raen yiar meknag laḑ zaz mezoginati zu jinatze.


Niraz gim natramezari raeḑ nimätki sitan nizoraz az rin az yeis yiar an tu liad, yian jem ajezati jegikenag yeisi zorame zoriv yiar gizorajizon. Tu jer izani najem, niţki izogag raeḑ naz kanitgazom yeik atne zavuki ren azi id yiaż nag raeḑ nu zav.


Dexter, M. R. (1990). Reflections on the Goddess* Donu. The Mankind Quarterly, 31(1-2), 45-58.

 

FL-280421 Darinxe (Liber Darinx - Edessa)

 

FL.261118 Liber Darinx (facrater ab Lair)

 

Menges, K. H. (1974). Zalmoxis, The Vanishing God.

 

Watkins, C. (1995). How to kill a dragon: aspects of Indo-European poetics. Oxford University Press on Demand.

 

West, M. L., & West, M. (2007). Indo-European poetry and myth. Oxford university press.

Template Design by SkinCorner