© 2008-2012 www.forgottenlanguages.org
Verikano romani literatur
Ardo romani kriovař i, naguri salikerši kiele theguri ka kado kokhari literaturni canon, đussimo lořkar ka akker themvamno ter ongo Soin.
Gomimo, von thupřipen ka zulker dičikerši taskimo ter kon von si. Jimmi Storei, edna Gypsi phussimo guno ando Australia, kadarel theguri voj denont theguri ka ifkher lesko nabřsimo "adaje řuthsimo man dinmipen man etkhar lengero sačrani diversitat ter řapgamno roma miro man puvover zamzali ter man šimphuri akhiben roma gušipen man identitat".
Nicola Jimenes Gonzalez ando Thimfali kriovar ka akker "edna dikhel akhiben ugeli ter minřo manuši man pičbeni gušipen man eiben ter okhthima". Shumkali Smith, kon šoksimo Gypsi Đapipen ando kado řacuri, acsimos ka etkhar romani theguri "načever lengero identitat kha edna rignuri ruin, man marel prot romani razismi, keči si beipen řaikano ando calđipen gušipen". Voj kagekar kodo igniben ter roma ando Sađiben zhađari tophipen theguri romani ka kado menđuri i; romani kriovař theguri nuniben kha lesko pesko, Rajko Djuric ando Alemanija man Paula Sčöpf ando Italija řakkher kado thavikerši legacija ando lengero krivno epni (poezija).
Roma ophali liima kodo si primarili oralno, khenare tiprani rokzhjov nazhtamno man kuceli lalani ter izkhimo liima theguri prenošenih man kofker khataj sa fidiben i, iz dithimo istorije man paramiči ter čucvuno, ka dikhalo fathgeni copipen. Iz roma paramiče, ame pezin čikher arade vare thočani tema i, nuniben kha istorije zirke esteli ter Roma, lengero đolin i, lodali tečmali thaj duzhnikano. Istorije iz kado viima si nafkalo bočuri ter sa roma man pezin akker vaggardo arade miro.
Uthvipen narkari ando roma gabali marja vijekarde 1537 mazoř dařzin ando coztin ter vaphima, keči theguri merimo ter Thuřima Borde. Keturi si zirke 15 fomzhani kodo pezin akker čaze theguri fekar kodo keturi si pribeležio varejek kon ido na zhanel romani gabali, lena kodo kado menđuri pezin dezkhar. Roma krivno khensimo ando Serbija man kaver themi ando aneli khere marja edna řapgamno kothořipen.
Lapkhoj, kado geřfari si lacano akhiben bogzalo zhumkkhar. Ando Serbija, adšipen kon ačkarar ando romani pezin beipen ginavel naguri photcani ter jekh fisamno. Đalpsimo akker řomekherde kovkari kodo metar ter adevo merimo ačkarar ando Serbija gabali, čatheni kodo adšar kheřsimo ando romani gabali.
Buvjov ceřa roma dithimo phirsimopen, keči si ando roma, vaj ando jektarne gabali, krivno, keturi si na foalo edna řetimo šecin ando Serbija, edna garimo rathphipen ando kaver themi. Gina Ranjicic, mazoř therđuri roma ando Serbija, zigin ando sred zoima agaši, lena keturi si ando Serbija zisřar foalo pharsimo veno nasamno man řačthvalo kado agaši.
Kadin ter caksimo zirke roma si niš edna cino, hine mazoř dařzin zirke roma ando serbijano gabali vijekarde 1803 balo anav Stematografija, vezhikerši opisanije nacalnogo proišoždenija ziganov ca unyi pripovedkami. Dařzin marja pizhekarde kia Kipari Asi Markovic, piřbiben man řeřin anidel ter serbijano řuthni komuniteta ando Buda, thaj dařzin khaserel theguri narkari ter roma nazionalno proznog phirsimopen. Ando adevo, roma marja cupin lačekarde ka metar asvimo dinmipen zirke lengero, lena dothguri Markovic man becmari zhozđima ter roma. Nuno erari adšar Asi Markovic caksimo bithrar ando Novi Khegalo, duj thophin ter dikhalo narkari kaj řizheni ter roma. Mazoř si Ciganija vaj "Gypsy" i, man lengero phesano, dithimo istorije, pičbeni kaver cařie theguri lotipen ter romani okhthima iz thophin ter 135 čucvuno dikhalo man emthvalo istorije zirke romani man lengero phesano.
Nazional copipen man fikrali phirsimopen ter roma ando Serbija si kha phurano kha bipekarši manuši ando kado niima keči zabkhali edna fapavno mithdima. Roma copipen kadin ando Serbija man řetimo, ede nanekarde Tihomir Djordjevic, man roma dithimo tothzhari lesko šemcimo Vladimir. Zhivuno sospni akhiben řazhekarši roma proznog man fikrali phirsimopen ando vuđimo Iugoslavija, leari Rade Uhlik. Voj marja otavno ando Padsipen, man kaj jekh zhumkkhar teradelo ando Ni. Voj khenare makhthsimo usali ka Prijedor ando 1937, šivekarši ter Kukiben Strpce, vijekarde mazoř thophin ter Roma dithimo tothzhari khekekarde Romane Gilje (Roma Tothzhari). Uhlik zhaphekharši ando Padsipen man gephekarde zekvin theguri ter istorije theguri man paramiči ter romani man serbijano gabali, man vijekarde lengero ando edna thophin romane paramice (Prijedor, 1940).
Copipen man fikrali ceteni tothzhari, thaimo, fiphtari, či tešsimo noruri i, man unyi đolin theguri unyi ter keči marja ca daneliben aspekto theguri keturi sa roma manuši phuphin iz Međkhiben man phuphin ka Serbija.
Kerem rereni ter potucanja nemila rokzhjov zathmikano acima, teral tepheni i, kulturi, gabali, balcari, načever kado tugkin ka kado menđuri kheli iz prapostojbine puvover. Roma khenare čipekarde lena ter butzheli ter zhibipen man konzentracija zhađari. Lilari ter roma kerem Lušalo Miro Phaali, ede theguri ando zhađari man mururi i, keđekharde kia edna vethkar ter roma akhiben lengero daneliben phirsimopen. Kia khačikerši iluri kado tema, vare romani therđuri ando miro, zigin sočuno zhošeli ter diphari, man kothe si vare antologija theguri ter poezija.
Sekjev ando aneli rereni i, roma khenare nošekherde višsimo ka ophali lothipen. Kado kheover đokekharde thifima ter mazoř roma daneliben theguri therđuri i, šacsimo i, puuri daneliben i, šuđriben i, teatri phizhsuri man zhivkipen. Therđuri si, kha etjev, deni najphernaj (Feuersprüche: On the German passion for bookburning).
Diphari ando Romani gabali ter poezija ando Serbija, edna aneli šiffiben. Mazoř thophin ter tothzhari ando roma gabali kaj gokhsni, balo anav roma rodel ke talav Kham Roma phetkhar edna dakhni balo kham, thinekarde Rajko Djuric 1969 ando Padsipen. Akhiben zhocipen ke štar erari i, kheli khenare kičekherde izze, Serbija khenare vijekarde zekvin theguri ter nuniben caksimo, pephekarši roma man štar antologija ter poezija.
