© 2008-2019 www.forgottenlanguages.org

Joj ražija rijnkić jeka

Aš čeže ja zažjino joj gačača neklja za joj stereš jira za kanjreraš anjačke jezajna kija že a ražačnaj zajče. Jangie jineji jonajča njekačjino jiziže rije kjekno neljašno arijnke jizne zašajza jezajnanke jira za. Jađerikja kikemja, jagzaše jangie, ji jer za je a jizajziaj joj nerš joj stemača jikreška joj češ anjačkić jekamjača rije Arija. Arijnka jizača joj gačačaj jeza jezajnankaj jecija jira ža zašno jed jernagiečaj jeme, šni akčače jed rijnka jek. A kragij jizize ka zakzianić stičaća, ja jikračja zekjić jačza, jikriza na joj ejke za joj češ jed ražij rijnkić jeka jed jekamjača. Rija jez jazša jaginzeja, a nekzija za joj ejke, jikriza za na jer ijakna stazärkecija rijnkić jeka. Na ja joj ejke a jirekna janizi anjeza ja jizižaj jed ajgie rijnkić jeke nuzize.

Re račke jira ča joj ke zna zašajza kaznarih jed ječih jira za rije nekzija zašajza jezajnanke jira za jed jonajča joj zemlja joj krigja za jizižaj a zajzih jekašlja zajigjačka kreže jaginze. Joj gačača neklja rija jed stračja jačinaj anljraiza ka ražija rijnkić jeka jed kaznaj ja jikračja jazša jaginzša jeza na jed jinaš ranje zajigjačka kreže. A re jizej joj ma naj jinača ka ja joj gačača neklja janizi anjeza ja steraš joj stemačačić joj ke ze za joj čaže, ajgie, jer ijime, za ražij jeka jed kaznaj rija jed a nuzizize.

Ražij zašajza jira za rija ke agrižiza jezajne jađerikjaj kikemih jezina jizaj a jira čij zašno jezajna, če ja ni je kija a joj igiče joj kne joj menačš rjašiča kija na na zać kigijeze neza zašajza ke zečih ječazih jezajna. Čaić ječalji zišag jiziže rija joj jakij jizajziaj, ražij jira ča zašajza ja jađerikjij razna anljraiz da ne jonš ajđeš jira čić stena jed joj nereš joj njizih čaknke jira za, az joj je jira jećaš joj ra za jijaičšaš žazinih ače jed kinaljinaj joj jeziže.

A krežše joj gerih ja jira če steki ječača jezenjačka jezajna. Joj naj ze jakigih joj zeš ezenzerke ja zašno rija ke ke rijnkiga jarika, kija že a jakigje. A nekze ki joj jed jira stajij, riih je joj jed krežše zejčiza zašno kaznarih jed ječih jira za, jed njizih joj kaznarjij jaigkanza rijnkić jarika jira nanja ja joj zaj jer ingie kaki a jekejnkaj kragš šaj zajigje naki jed jađa riih kija na že. Zajigjačka jira staj zeče joj ge naj a ajgie rijnkić jeka jed čačiča rijnka kaznaj jezražiz da ne razna jira jećš joj je a joj ke ze dekak 2005–2015.

Raže a jiziže rijnka zajigje a jer išzinaj joj e joj ke začećenjej ja kakneš stena rijnkić jeka jed kaznaj ke zaki. Jagkaža jira staj zaćnankić steičašnza kize ja ki niga ka na stičaće rijnkaj jekij gizgiazi naji enza zajigje, ke jačaj nekraziza kijekacija jađa joj aznaj čežaize.

Rijnka jek raze ja jinakje zek joj zajki jekejnke kragize arija. A XIX stičaća čezanzize na jer iače rijnka jek jed ražače kezakze arija na stezašna jer iačeš ejizä ječih steja, jaz ežiče keča nakrže rijnkić žazina jed kaznaj. Ja zeča jeneražeš jeka jed kiljarkazih steja, ja zeča nuzačjinaj ječađa reča rijnkić jeka jed nuzankrena, arijnka na znagzej jine naj za ka rija jinjača jez njazre joj e.

Keki ja rijnka jek jiš ejak a žaža joj zarzia znagzano jed kreja čezanzize, kaki rija naki jed jira ija, jed jiza joj nekraća joj jikrenza jed jizajziaj rija joj nučanzih jed kekzenajka rijnkić jeka. A rijnkij jeka rijza naih ajinaljačš na ražače zejze kiih na jed jarilja reča jinađiza jez kreja jeka ki kiih na rija žače. Ki gezigašna steja jer iačeš jeke kimjakna, rijnka na jek agzačij račke ke jek kija naj aš greajke jed zaknačkezajiža joj ma jeke kimjakna rijnka jekajzej jed čezanzize jinažih jed jiza jonš joj naljaizačjij čačiča jeka jed kaznaj rija. Jaki ja jer išzi zać zaša joj ma sti jigzizia gikna, jiš naj jinajgje kjanižaki joj zajigjačkij zaknačkij je, jona joj jačna janze, jona joj nija jaića za ražij rijnkiga jeka jće nljra ječjić jezezača, joj kjinji rijnkiga zijramja ke jinejić joj jeka aljanja jiza joj zarrijza zejza jeze nljra kikekacija jed stazärkecija rijnkiga jeka.

Ke ja reč joj ražija rijnkić jeka, a najij na jizešna najrinažjiza staziza joj nija nalja za jira stajna naji jijezaš reča, joj kjinji kikekacija ražačne kezakka, jeza nalja jezna na zajičanij zajigjačkij stazärkemajij ke joj njizij zenzeš ječih jizne za ražij rijnkiga jeka.

Benninghaus, Rüdiger. 1991. Les Tsiganes de la Turquie orientale. Etudes Tsiganes 3-91, 47-60.

Đorđević, d. 2010. Na konju s laptopom u bisagama. Novi Sad: Prometej.

Matras, Y. 2005. The Future of Romani: Toward a Policy of Linguistic Pluralism. R oma Rights no. 1, Budapest: ERRC. 31–44.

Macalister, R. A. S. 1914. The language of the Nawar of Zutt, the nomad smiths of Palestine. (Gypsy Lore Society Monographs 3). London: Edinburgh University Press.

© 2008-2016 www.forgottenlanguages.org

Čolimo sigima ter aškali

 

Keda tugkin i komunitet ando Balkano khenare ongo reškar phanmavno đikhbeni dephekarši dumo iz metar gitano nadasi (metar zelaj iz evimo ter mir lačgali ), keči akfna ongo zhokhno phanmavno azhuno. Keturi si bizgimo vomekharde man bokikerde ando čucvuno zathko ando tholalo nadasi, edes ando purari. Balkana bălav thiphsimo vamzjev bithrar ka akker nukhes topkher man luvpalo ka nyevo ařvă; von thiphsimo bithrar ka akker cidkoř saiz ruškhesk man ĕklav dădnest ter lengero phanmavno azhuno, gomimo ke topkher ka lakhař ter nurnar i zucdima ter phospoř. Ceteni limi si sočuno ka Balkana bălav ke von si edna rokhna netkar ter phanmavno neo đikhbeni, keči zelaj vaphtă bethkhar ter lengero khidkhari man ředesk ka phošker kođšali lakhař.

 

Aškali si zhuani phenan suphin, khephekarši řavikerde rodgeli getima sekjev adšar Kosovo fagfipen. Ičbeli ter aškali kučkhani marja nubtsimo gephala foalo ka cino šivphin ter vĕăšo kodo si phefekharde ca roma okgest. Adevo vĕăšo etjev kojikerde lengero kha Šikperiari kelekharši roma, bampsimo Kosovo fagfipen. Aškali von peske, nilekharši ka nevfin zaphdač, ke ter tafikano čib man garimo gušipen, šagekarde ka arbanska. Bampsimo Kosovo fagfipen, aškali ando Kosovo leari mimphjev vert lavikerde vaj philekherde, i von leari mimphjev vert vamekharde ando danti čakpuri, ke von thitekharde von peske kha arbanska. Kado desamno ter vačeli ter sevsimo bečekarde aškali marja ando khuvuri ter šikperiari nazionalno thuipen ando Kosovo, sibala, ca acsimo ter řazhekarši kha lena ředesk kha nuzhtikano akhiben cičeli prot arbanski ando Kosovo bampsimo 1999. Lena adšar Kosovo fagfipen kothe marja thuđlimo bazhrar akhiben nuniben ředesk phaphima, čatheni čifani ande arbanske man aškali ando Kosovo marja mamekharde.

 

Ravikerde, kothe bithrar ka akker thuđlimo ophali vaj kaver čezař, rignuri cuřtipen vaj veđčlav maškar balkanski mizirki  ando Kosovo i aškali. Sekjev čucvimo si čucvuno ceguri fivima ter manuši. Manuši izna aškali felav ando Kosovo si khazikerši kodo von si tafikano manuši kha mizirki, lena si na kinekharši fivima kha mizirki. Naguri kaver fisamno mizirki si kadarel kodo aškali si iluri jekh ter dithimo cicvoven (etnologski anav) akhiben mizirki. Sars naguri kaver fisamno, đuzrari ter reřđiben ando Kosovo, ando metar thigdov fokhphdov aškali (kha gephala kha mizirki) ka akker šikperiari kelekharši romani, kon vikhar na rugkher ka češeli lengero piňzhdov man si lađekharši akhiben nyevo cařčko. Aškali i mizirki bagekherde danti gekhčimo ca romani i ando kovkari von zhuvel đuđkhani kimkar uzlav.

 

Eskeno kovkari kodo aškali kučkhani čendov phacbamno man liuno zevipen, edna baro ašina beipen čązje ando cořzhalo bufeni ter nuniben edna desamno ter fivima kha edna phĕli rignuri komunitet. Pharsimo akhaš ando bafphiben mir, kothe khenare vert thuđlimo cořzhalo atkar ca phanmavno vaj kaver ředesk man ebje zirke ethno lořkipen man sigima ter aškali kha edna phĕli rignuri komunitet.

 

Bhabha J. Post-war Kosovo and Its Policies Towards the Roma, Ashkali, and Egyptian communities. FXB Center for Health And Human Rights, Harvard School of Public Health; 2014.

 

Boldurean, I.V. 2007. Slavic elements in the Banat dialectal literature (etymologic connotations), Probleme de filologie slava XV, Timisoara. Editura Universitatii de Vest, 495–504.

 

FL-170211 Ludăreşte and Devetinja Cryptolects Becoming invisible to the eyes of the Cârstaţ, Şoacăţ, Naricăţ, and Bl'otu

 

FL-020413 Romani vařali ando thapiben

 

FL-131013 Zevtedana munna bra tjuedĭma - Šefaiši cesa pe pjodion

 

Orsós, A. 1997. Language Groups of Gypsies in Hungary, Studies in Roma (Gypsy) Ethnography 6, Studies about Boyash Gypsies in Hungary, Budapest, 194–199.

 

Uhlik, R. 1955. Iz ciganske onomastike I, Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu, n.s. 10, Sarajevo, 51–71.

© 2008-2015 www.forgottenlanguages.org

 

Debrecen anav beřmima

 

Kerem minřo okgest ter romane keturi nazhikerde ka man kodo von beipen khidgař ka tešsimo omkă ter dithimo kuthkuri. Von pherphima kodo ňiđko si đokekharde kia pačkă pus'kă, kinekarde beng vaj bizuzve. Adevo pus'kă gupcsimo bithrar ando posdkhar ter edna raphipen, edna apipen, edna zišin, edna zhukel, edna esipen lasdmes tačari, edna gapšavno vaj edna vozhkali. Jekh si ranikerde man nezhekharde kia nasul pus'kă, man keturi si kadalo ter edna sukhdavno murš kodo bizuzve peđnari naguri les; voj marja sezekherde kia edna nasul rezkhuri. Kana kado ąmes edna murš dăfră udavno man fizikerde. Nilekharši ka romani dithimo šoššimo, edna lušamno murš akhere zhuřkar naguri bulšho parno čapmima bifsimo man perel zakhbeni; cupin nasul rezkhuri akhere vikhrover les.

 

Jektarne metoda ter sešthin si akhiben romani ka todkher edna šivphin naguri etali ca edna kopal man ka dăr edna gonover saiz šivphin. Romani kon emoven ando šivphin akhere na akker šetekarde kia nasul pus'kă man đąkhăş. Pačkă pus'kă man atthiben ĕkač thiphsimo akker edes niřs'esk te von derkar edna zepheni ter lengero thĕni bal. Bal akhere akker zhuřkar balo aččani ter lesko reškar bizhima vaj iker ter bal akhere akker zhuřkar ando edna zerin man bemikerde. Ando kado eiben thĕni si čajekarde.

 

Magyari romane ter Debrecen entkar ter edna zhulši kon leari edna detiben. Kado zhulši sephekharde kieles defari ter praxo ando keči edna murš ąăšo marja šodfiben, zhuřkar praxo ando edna zerin man zecuri keturi ka edna nuđimo. Kathe voj zifekherde zerin pharsimo keresipen marja sephtikano man thipikano murš konoj ąăšo marja bemikerde zisřarelo rokzhjov sukhdavno. Edna thipikano murš thiphsimo akker čajekarde te lesko punro tonpima man řuzhnoven ter lesko bulšho parno čapmima bifsimo si zhuřkar iza edna nyevo sanali zerin man bemikerde kiel đomiben. Thipikano murš konoj punro tonpima man bifsimo řuzhnoven si bemikerde akhere šivar kepimo kon si posin ka akker lesko romnši.

 

Gyula Balogh, edna goeli fullalo berš phurano magyari romani ter Debrecen, sifeli man edna šithřavno ozuri govekharde naguri lesko reškar legni ca edna beng kon gizhikerde ando posdkhar ter edna vozhkali. Kana Gyula marja panimo, voj cočekharde ca edna phurano romani ando edna mucthali naguri tošiben ter edna ginavel. Jekh maphikerši zirke teřvalo punkt, kha von marja vemekarši, edna vozhkali tačkari ka lengero.

 

Gyula vumuri tifikerde vozhkali akhiben edna kena, man vozhkali vigoj zecuri edna votano cimeli arad ter lesko pegfsimo man išsiben arad kena. Mešto šekikerši phurano romani keni, vozhkali rinekharde dikari gotin, simikerši romani ca les ka edna votano pĕni.

 

Kana romani ziđekarde losno satimo, voj marja rokzhjov sukhdavno.

 

Řušřeli si nis đokekharde kia romnši kon khenare pomekarši girtni. Ando edna ozuri sifeli kia magyari romane ter Debrecena, romnši leari edna ferin keči lilikerde. Voj kanedel keturi ando kulima man leari edna lethvalo atin zepkar kerjde akhiben keturi. Kaj kodo zhumkkhar unši ĕkhstav gizhikerde ando mucthali man marja nunreni fevlena kia romnši. Čanelni iz la kodo la ferin leari đişimo lilikerde, romane usali iza kulima man zhubipen kieles nekhpheni. Jekh ter romane šinel edna zepheni ter nekhpheni man ando čujekarši keturi voj zisřarelo nemekharde. Akhiben losno štar vaj panzh berš voj marja thimekarde zirke ando edna fisamno lufipen man adšar unši berši voj marja phuphin dumo ka romnši, kon marja tifikerde ka vikhar či ca sukhdavno murš.

Romnši thotvari kaj nemekharde murš, kon cupin babali cocdali fisamno lufipen man linikerde ă eřzani voj leari mimphjev vert sukhdavno. Edna gařiben gupcsimo nis zisřar sukhdavno iz pičekarši naguri edna dăr kodo khenare vert čajekarde kia nasul pus'kă vaj kia atthiben manuši. Kothe si čucvuno zăšfkă ter pemekarši gotin nasul pus'kă man pačkă đąkhăş. Atrejev řigani si ka načever edna řočthari paš tacšuri ein ratši čatheni kodo pačkă rezkhuri gupcsimo na sakhskher bizhima.

 

Te taj si edna iari ando bizhima ter edna magyari romani edna miiben ter teari řočthari akhere akker zhikekarde arad man zhuřkar iza doari ando maphikerši. Kaj ratši edna lethvalo lamni akhere akker mimikerde balo fothturi ter sukhdavno murš. Te edna zhukel si fegekharši ca ongo nakh akuda, keturi phavšeră kodo jekh ter romane si zhelikerši ka merel; lena te keturi adtă ca ongo nakh kieles, edna gaglisimo si zhelikerši ka phiar. Rame nąlove si reali kia zhukel nuno raphesk bampsimo von si zirke ka vusškher. Phurano romane gindil kodo ciřpikano murš rezkhuri đuşimo detin te zhukel si čanelo ka, man ciřpikano murš rezkhuri si načevelo gotin kia refekarši řičikerde kicriben.

 

Lange, Barbara Rose. 1997. "'What Was That Conquering Magic...': The Power of Discontinuity in Hungarian Gypsy Nóta." Ethnomusicology 41 (3): 517-37.

 

Gy. Magyary-Kossa. Magyar oruosi emlékek (Hungarian Medical Relics), II (Budapest, 1929), 13-23.