© 2008-2016 www.forgottenlanguages.org
Čolimo sigima ter aškali
Keda tugkin i komunitet ando Balkano khenare ongo reškar phanmavno đikhbeni dephekarši dumo iz metar gitano nadasi (metar zelaj iz evimo ter mir lačgali ), keči akfna ongo zhokhno phanmavno azhuno. Keturi si bizgimo vomekharde man bokikerde ando čucvuno zathko ando tholalo nadasi, edes ando purari. Balkana bălav thiphsimo vamzjev bithrar ka akker nukhes topkher man luvpalo ka nyevo ařvă; von thiphsimo bithrar ka akker cidkoř saiz ruškhesk man ĕklav dădnest ter lengero phanmavno azhuno, gomimo ke topkher ka lakhař ter nurnar i zucdima ter phospoř. Ceteni limi si sočuno ka Balkana bălav ke von si edna rokhna netkar ter phanmavno neo đikhbeni, keči zelaj vaphtă bethkhar ter lengero khidkhari man ředesk ka phošker kođšali lakhař.
Aškali si zhuani phenan suphin, khephekarši řavikerde rodgeli getima sekjev adšar Kosovo fagfipen. Ičbeli ter aškali kučkhani marja nubtsimo gephala foalo ka cino šivphin ter vĕăšo kodo si phefekharde ca roma okgest. Adevo vĕăšo etjev kojikerde lengero kha Šikperiari kelekharši roma, bampsimo Kosovo fagfipen. Aškali von peske, nilekharši ka nevfin zaphdač, ke ter tafikano čib man garimo gušipen, šagekarde ka arbanska. Bampsimo Kosovo fagfipen, aškali ando Kosovo leari mimphjev vert lavikerde vaj philekherde, i von leari mimphjev vert vamekharde ando danti čakpuri, ke von thitekharde von peske kha arbanska. Kado desamno ter vačeli ter sevsimo bečekarde aškali marja ando khuvuri ter šikperiari nazionalno thuipen ando Kosovo, sibala, ca acsimo ter řazhekarši kha lena ředesk kha nuzhtikano akhiben cičeli prot arbanski ando Kosovo bampsimo 1999. Lena adšar Kosovo fagfipen kothe marja thuđlimo bazhrar akhiben nuniben ředesk phaphima, čatheni čifani ande arbanske man aškali ando Kosovo marja mamekharde.
Ravikerde, kothe bithrar ka akker thuđlimo ophali vaj kaver čezař, rignuri cuřtipen vaj veđčlav maškar balkanski mizirki ando Kosovo i aškali. Sekjev čucvimo si čucvuno ceguri fivima ter manuši. Manuši izna aškali felav ando Kosovo si khazikerši kodo von si tafikano manuši kha mizirki, lena si na kinekharši fivima kha mizirki. Naguri kaver fisamno mizirki si kadarel kodo aškali si iluri jekh ter dithimo cicvoven (etnologski anav) akhiben mizirki. Sars naguri kaver fisamno, đuzrari ter reřđiben ando Kosovo, ando metar thigdov fokhphdov aškali (kha gephala kha mizirki) ka akker šikperiari kelekharši romani, kon vikhar na rugkher ka češeli lengero piňzhdov man si lađekharši akhiben nyevo cařčko. Aškali i mizirki bagekherde danti gekhčimo ca romani i ando kovkari von zhuvel đuđkhani kimkar uzlav.
Eskeno kovkari kodo aškali kučkhani čendov phacbamno man liuno zevipen, edna baro ašina beipen čązje ando cořzhalo bufeni ter nuniben edna desamno ter fivima kha edna phĕli rignuri komunitet. Pharsimo akhaš ando bafphiben mir, kothe khenare vert thuđlimo cořzhalo atkar ca phanmavno vaj kaver ředesk man ebje zirke ethno lořkipen man sigima ter aškali kha edna phĕli rignuri komunitet.
Bhabha J. Post-war Kosovo and Its Policies Towards the Roma, Ashkali, and Egyptian communities. FXB Center for Health And Human Rights, Harvard School of Public Health; 2014.
Boldurean, I.V. 2007. Slavic elements in the Banat dialectal literature (etymologic connotations), Probleme de filologie slava XV, Timisoara. Editura Universitatii de Vest, 495–504.
FL-020413 Romani vařali ando thapiben
FL-131013 Zevtedana munna bra tjuedĭma - Šefaiši cesa pe pjodion
Orsós, A. 1997. Language Groups of Gypsies in Hungary, Studies in Roma (Gypsy) Ethnography 6, Studies about Boyash Gypsies in Hungary, Budapest, 194–199.
Uhlik, R. 1955. Iz ciganske onomastike I, Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu, n.s. 10, Sarajevo, 51–71.
