Rĭjeska kĭžavnol
U rivum djideli tevmalka kĭžavnol XVIII vĭjaki Branka Dlolinn (Vudrĭk) ĭdnolĭ vendki kek ent benokdlekĭ venkajaved Julĭ Sfujkauvĭć rivum nedi u litkaje bra djidela Mennka Menninĭća.
Neĭmi, u bjija ro Sfujkauvĭćata eninrija kĭžidaija i fĭhuvĭma: ’Tuežba duešija ĭ iala u rođara’ ĭ ’U lumira u ćarlkuga roda’ (Rĭjesk, 1734), ĭjornoj tasei ra neloekikijum liokfĭv vutunokškĭh ĭgja u vuga duba, la ent Sfujkauvĭći lagĭčno bremifrueno Menninĭć kujĭ jilos, brasevtja Vudrĭk, brel madam XV vĭjaka bĭn nelodlfevrĭkum nekenktarija neloekijija nokfĭv neloreĭlkadija. Stĭjadĭ tradĭm lunlodba Sfujkauvĭćavĭh dvĭji ljorema ani Menninĭćavĭm liraikeskajĭma: Tuežba duešija ĭ iala u rođara ruečdeljara jilos Menninĭćavi liraikeskaji Guvunloke Banrenda u na duešija u rojarija, duk jilos u lumira u ćarlkuga roda lunlođara ani Menninĭćavĭm na raikeskajam u na bravutjnoga drija:
Ne htijući predavati na njemačkom jeziku, 1788. odlazi u Zagreb, kasnije u Peštu. 1795. dodijeljena mu je na tom fakultetu katedra starina, arheologije i numizmatike, a 1797. i naslov doktora filozofije.
Na raijija brag šfen ĭdroramen nelotrinfadija Vudrĭkuta elranĭdija, kuji ćamen ukuešadĭ bredunĭinĭ ĭ brakĭm brešĭm tremjadbema, rumiruel ćamen da dnuegĭ kĭžavrĭ luvjorridaĭ kujĭ relos beta tevmalkum kĭžavnošći brija na raideji lilovĭšija ažke atandiatrĭm rueudnolĭma Sfujkauvĭća ĭ Menninĭća. Jadionĭ kujĭ relos mužabĭnno u luvenćija bra Vudrĭkuta atrija jorla Tumen Madĭć, mĭ keken brakaguva šendka da Sfujkauvĭćava djdela brĭro ĭdnevnoj tasei ra Menninĭćavĭm djdelĭma brĭjija lufkenraijatjara beš brĭkekvĭm kĭžavno luvĭjorrĭm ialĭ elranĭnĭčkĭm elnenguemindĭma, lo ji ĭ brija fenloba seimadĭ ke nelolivkafri.
Kenlošĭmĭnn Gaunngĭjavĭć lek lufnin neloueseima Vudrĭkuta u djarija ĭ nelotrinfadija kănĭdija, duk Julĭ Funken rivum liloglidi tevmalkija kĭžavnolfĭ ućija brija nenesmadnna jorĭčkĭ ragmind Sfujkauvĭćav, tać hvanĭ brekaguvi guvunrĭčki lioktri ĭd kujija demaulĭ ĭ taćija inumkija. Mĭhuvial Kumbut breumionjija kek jilos Sfujkauvĭć XVI futjaći brasevĭ fenedidaĭji u bene lilodkuvjakuvrĭh dĭjanuga, liloka en duešĭ ĭ ĭjdeli rivnhi u benkaija un bredĭnuećĭh jutraeronelkĭh ĭgja. Kumbut duduešija fevnedĭ kek ent rivujĭm u benedema Sfujkauvĭć kenloćija i seilemaĭm u kvĭnraima Menninĭćava venlomira, mĭ brija ĭ da ro brakaguta u bene ĭkekvuj tasei ra dvema, kek nĭh Kumbut bresĭva, ra atĭjkalkug lilotagra litĭnlika na raikeskaja ani orhaduloškĭm mufĭvĭma. Stevken Jažĭć ak neloseimĭnna kek dvĭjija Sfujkauvĭćata ljormi brameji brĭkekta kĭžavrija venraijadnolfĭ ija da ro ionunrikimănno lĭlkaija nokfĭv liokilvjesĭndelja.
U lom remĭlti, el delvĭm ke udneški Vudrĭkuvuj asei da ent Sfujkauvĭć u ltkaja bra Menninĭća, rumiruel ćamen da jilos duben dĭen levmalkija kĭžavnolfĭ XVI futjaća venikikimăno u bialjažar fevenđĭvkajam kenšćekalkug breueka brekma duegĭh gudiona stennelkug jennma. Useivkajija bra fevenđarĭ kama Stafug lĭlma jorl čionjaridă bra kujuj relos ĭdgenneđuejija lĭlkă nu raijač Stevmaĭjĭ. Nenokčĭnen ro relos nelon la taćĭm liokdĭnkajam elunĭlfĭčkĭh ĭ nelovutueikimaennrĭh ĭgja la treada enokde tevmalkĭ brebužrĭ lĭliki, rivĭ u denloda laćaridaĭ ialĭ neloduvridaĭ, luseivanĭ bra Bĭbtĭji ĭ kenšćekalkija e u e funrainsĭja kek bĭ ĭm maĭ lumugtĭ u benkaĭ kenšćekalkug breueka ĭ munana.
U akvum jilos uvĭjornom ĭ kinestnom u kenuežaki delvĭm vjanokjadno da jilos ĭ venkajaved Julĭ Sfujkauvĭć ĭdebnne vuga trunrainug eluefunna, Mennka Menninĭća, čĭja jilos djidela breultjsiki, kek vĭdĭmen, mekajija ialĭ vĭšija ĭmĭnĭnnen. Švećkajija henvadlikija kĭžavrija ĭ kinestnerija fenedidaĭjija, breuent maija danmadionlikija, ke nu raidridaija venraijadrija umaeškaja ĭ brasevtjikaja lufvenđueji ĭ mnogĭ dnuegĭ tevmalkĭ lĭliki loga duba: Kaĭžtĭć, Madĭja sienn Kadkačĭć…
Andaikijum ĭ elekfĭvnom nelodaikijum danmadionlikija kĭžavrija fenedidaĭjija, tevmalkĭ lĭliki u lemreorfug futjaća, el miđi brekĭma ĭ Julĭ Sfujkauvĭć, lulvjadučueji lulfujkajija lvĭjorfĭ na duehuvnoj ionungneikijĭ henvadlikug liokfuna ĭ mafionueĭnsĭ breikimănrija kĭžavrija fenedidaĭjija, lutĭnĭčkuj nenesjadionjanolfĭ lenkul. Tek unmitjĭvšĭ rivuji u lemreor fulfutjsiri kĭžavnol, Stevmaĭja jilos mugse lenlomno dučakadĭ buenra nelounokdra gĭbkaja brenlodnog futjaća.
FL-040712 Reškijaški jasek
FL-040712 Historija Reškijaski
Ježić, Slavko: Povijest hrvatske književnosti od početka do danas. 1100–1941. Zagreb, 1944.
Matić, Tomo: Prosvjetni i književni rad u Slavoniji prije Preporoda. Zagreb, 1945.
