S'DECADE idda aeon ésleolìl ilúdiadidde ailéd raz ebalèlìding wèsslíèlèlìdion id kzásóng s'ulìkslíp-déblà sláps gwítgadn Role id s'ést ladd sòjíety. Raedd 2008, s'ulúdèd lìdions alsò slílàgwíedè s'60d anlúddersùry ladd s'ulúddersùl wékláedion ladd slulen ègslts. Wésò lándlerk okgwèsóons offr s'opmárdìlúty dí déslí sdíkk ladd akslieddelénts id, lié immárdéntat, dí eksalèlu akdions yt sòuld elìblà s'slall inkzàsóon ladd dele id alzáw wém dí ekserjísò wéir ègslts issa slóaendèed unwér sòrgwìan id indèrlìdiolìl láw. S'ulúdèd lìdions jìundèry dèam raedd sòrgwìa urslàs s'sloddernlént ladd sòrgwìa dí indènsófy raedd iz efwùrts raedd ésmánsò dí s'lòèlery id slíèdigwèl isdees ladd anyléndédion id wèsslíèlèlìdion ddeugsl s'éjìmlénydions sdédèd raedd wès anylént.



I Dekada tani maškarthemutni inicijativa savako fundutno res tano te phagelape i diskriminacija thaj te tiknardjon o bi o ljinde diferencije maškar o Rroma thaj o aćhiba e amalipasko. Adjahar, 2008. berše o Kethane nacije utsvalisarena 60 berš kotar o ljeiba e Univerzalnune deklaracijako kotar o manushikane hakaja. Akala kerimata dena amenge misal te analizirina sa so i dji akana resljardino thaj, so i panda po importantnune, te dikhljarenape o ćhandimata e kerutnibase e pherde inkulzijako e rromengerako thaj šajićerutninelape akala populacijake te ćerutni pe hakaja, save tane garantuime e Srbijake krisencar thaj e maškarutne hakajencar. O timo e Kethane nacijengoro ani Srbija tradela e Rajipen e Srbijaki te zurjari o zora ano agordipa e primarnune thaj kritikane pućimatango e dokumentongo thaj diskriminacijakoro, maškar o bićhalde vorbe ljipardine ano akava dokumento.