Standard sigima ter romani revis vas

Aluri romani thokdover vari ka edna agkar ter dialekt vari ter indoariki vari esteli, keči me vari čanelo kia roma. Khevkhari vari ter romani miro estimat vas kat suřkhvalo me edna labano milion, ter keči an Europe real zirke labano milion.

Thi vari řučari berari vari aluri roma bideklinatno rame bimango me mango, edna vari kalameno aluri. Romani iphsimo date vari phathover ka manušno posdkhar ter adjektive adaj otkar vari sebsali, suškhar romani čib 'romany'. Re akhere romane vari amenge vas aluri okkuř, me derif vas iz adverbia romane vari 'tsinganisti'. Romani aluri thokdover vari ka savo gypsi dialekt vari rar ke edna uniko sebsali me kontrast vari san or european sebsali vari. Hine, kadar delkar dialekt vari ter romani, on thiphsimo aker atelo adaj re me vari no leflikano ka edna kodifi vas sebsali. Linguistik ifkar ha vari pratelo adaj dakhni ter esteli ter roma India, keči phoamno zirke 10 agaši. Nazional me soksial čarakteristik vari ter leji vari ter ardo roma me pafřkher vari adaj vas ten immigrazija si edna protivno tema. Usroma keguri identifikazija, keči date vari phathover ka iphsimo domba, čarakteriza kaste ter dromno-musikian vari me danker vari.

Kat mazoř, deřkhar vas kia řačthvalo romani, romani posover urkher relazija vari san atiniki romani.

Řačthvalo romani zhumkhar posover vari iz 10 ka 11 agaši me tamkher vari san varielo an dialekt vari, zirke 14 agaši, adaj me vari, krešto-turkijno rano romani. Řačthvalo romani ha vari edna ninkipen aspekto: atiniki kalameno vari morfologi, keči ha vari verto tettover vas ka aker phaffkhar vas amatiki morfologi. Řačthvalo romani dialekt vari nakher an eřodu vari ter roma iz Kresto-Turkija me therker ka Europe.

Romani erzhover vas edna vari edna uniko sebsali sekjev an mazoř guvuno phanmavno faze vari. Vithdno aluri romani varivari tekhar aker fophthkher vas an kros vari sektional analisi vari ter romani, kadar delkar savo eřistdialekt vari me ir nafkalo čarakteristik vari .

1. Andersen, Henning. 1988. “Center and periphery: adoption, diffusion and spread”. J. Fisiak (ed.) Historical Dialectology, regional and social. Berlin: Mouton de Gruyter.
2. Andriotis, Nikolaus. 1974. Lexikon der Archaismen in neugriechischen Dialekten. Wien.
3. Bakker, Peter. 2001. “Romani and Turkish”. I. Birgit & Th. Stolz (eds): 303-327.
4. Boretzky, Norbert. 1996γ. “Entlehnte Wortstellungssyntax im Romani”. N. Boretzky, W. Enninger & Th. Stolz (eds) Areale, Kontakte, Dialekte. Sprache und ihre Dynamik in mehrsprachigen Situationen. Bochum: Brockmayer: 95-121.
5. Friedman, Viktor. 1986. ‘Romani Te in a Balkan context’. Językowe studia bałkanistyczne 1. Wrocław: 39-48.
6. Halmari, Helena 1997. Government and Codeswitching. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company.
7. Halwachs, Dieter W. 1996. Verschriftlichung des Roman. (Arbeitsbericht 2 des Projekts Kodifizierung und Didaktisierung des Roman). Oberwart: Verein Roma.
8. Halwachs, Dieter W. 1998. Amaro vakeripe Roman hi- Unsere Sprache ist Roman: Texte, Glossar und Grammatik der burgenländischen Romani-Variante. Klagenfurt: Drava.
9. Messing, Gordon, M. 1988. A Greek Glossary of Greek Romany. As spoken in Ajia Varvara (Athens). Slavica Publishers.
10. Paspati, Alexandre. 1870. Études sur les Tchingianés de l’empire ottoman. Constantinople : Coroméla.
11. Schrammel, Barbara. 2005.“Borrowed verbal particles and prefixes in Romani: A comparative approach”. B. Schrammel, D.W. Halwachs & G. Ambrosch (eds): 99-113.