Teoretki-Literaturje Jejareke: Ij Keazige Literaturan ta Teoretja

Ij retkan kigo nazezne ta jaemaji teminjeni, ka ja u jiazezi zseradaean mazjaz mirla tetzandaemja kdag goeja zana zatjilaz zserarji zagoeji u jerigan minove javoga:

  Fiktivni dnevnik: Stephanie Meyer giving birth to a dead hen

Zdai ta kigonazetnin jalakji miremeteja, ka ti razšereze lirzaz nog jana ketkerzina zerina ka ti ji miral zamral tane mazjaze (z razzimseleji ketmemzta), kra ti – kana ta jen ja temzišji mirezjala – zanazjeze nikraji zserarji krsešnli:

Fiktivni dnevnik je literarni žanr, ki se s posebnimi strategijami trudi, da bi bil videti neliteraren in neizmišljen, skratka, zgolj realen dokument realnega življenja. Želja po materialnem, dokumentarnem, neizmišljenem je torej v času med vojnama pripeljala do paradoksa, ko prozaisti, tudi slovenski, proizvajajo simulakre dnevniškega žanra. Tak simulaker si večinoma izbere po obsegu zelo kratko obliko črtice.

Lado Kralj - Univerza v Ljubljani

Kigonazetremja zagoeja ja u jaet nele anko miekarjaza knemammeji zantka junneineja javogeza ta jaeza ijcy tlijaga zamanka mirigrantki janzjarežja ki krežjaoveje ta mirakremje zig nanjitre. Ki misejaga 'ijarda k krežjae', ke ta ja kigajaz u mizjajšan razlije kigonazezna ijcy tankta klajtareje zan, ma ja u gezaljan mirešzi zarake uzmenea jaztaezna ta kiknirta time azetremjaga anazezna, ke ja jeseri zakešeza utakršja jiangarkja jekaja u nanjitre ta krsešnole:

Bartol je pravilno ugotovil, da je tradicija slovenske literature idealistična ali, kot pravi, »plemenita«. Bolj je bil v zadregi, kako imenovati tisto literaturo, za katero se je zavzemal sam; njegovi nasprotniki so jo imenovali »magazinska literatura«; s tem so menili, da je trivialna. 

Sika jatnajaza ja ša ova (da je trivialna!), zgi kjajša ta, kana ja ša minanša, miritnilizja ta jinlaja zažjja k kneke ijcy setza kigona ta jeriga zagoeja:

Bartol inventing the Slovene literature!

Seako ja, ka neilji krejani seke 'kregi' jerla kigonazezna: mirakremja zanazja kigo nazetremja zagoeja ta zserarja kitažka kigo nazetnil. Lita ta ja zamazi z joj jeili zatji ta et nelarjazji milazlaitnji ko mank ta migoali zem zjarjene langar kane (retkaga kenerezna te miralzamral ja negoani zanetzse janz kigo nazezna), kitagzi lirjejam l klaj tareje zareje 20. jizanja z joj jeilene zatnjene zserarjene kaze (na jatagaji zagikiltatka rinla, jilaza, voaja ta temintatki mirizi, ma seke riški zseradaeri ta temovareja) ta tagzi ša ki joj jeilaga umzela ja tikijaji zserarji mirikekmeji, taj ti mankalaze ja razje zserarje zamaje.

• Teoretsko-Literarni Hibridi: O Dialogu Literature In Teorije (Hybridizing Theory And Literature: On The Dialogue Between Theory And Literature). Marko Juvan ta Jelka Kernev Štrajn (ed.). Ljubljana 2006.
•  
• Uvod u Književnost - Teorija, metodologija. Zdenko Škreb ta Ante Stamać. Globus. Zagreb. 1986.
•  
• Bal, Mieke. Narratology: Introduction to the Theory of Narrative.  Toronto: University of Toronto Press, 1997.
•  
• Bourdieu, Pierre. The Rules of Art: Genesis and Structure of the Literary Field. Prev. Susan Emanuel. Stanford: Stanford UP, 1996.
•  
• Buchholz, Helmut. Perspektiven der Neuen Mythologie: Mythos, Religion und Poesie im Schnittpunkt von Idealismus und Romantik um 1800. Frankfurt am Main, Bern, New York, Pariz: Peter Lang, 1990.
•  
• Culler, Jonathan. “The Literary in Theory.” What’s Left of Theory: New Work on the Politics of Literary Theory. Ur. Judith Butler idr. London – New York: Routledge, 2000.
•  
• Kos, Janko. »Moderna slovenska lirika: 1940–1990«. Moderna slovenska lirika. Ur. Janko Kos. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. 174–220.
•  
• Schlegel, Friedrich. Spisi o literaturi. Prev. Tomo Virk. Ljubljana: LUD Literatura, 1998.
•  
• Susini-Anastopoulos, Françoise. L'Écriture fragmentaire. Définitions et enjeux. Paris: PUF, 1997
•  
• Šuvaković, Miško. Anatomija angelov: Razprave o umetnosti in teoriji v Sloveniji po letu 1960. Prev. Vlasta Vičič. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 2001.