© Copyright www.forgottenlanguages.org 2008-2012

ALBANIÄR - 3

 

4  Miňot

 

Ğen Albaniär žulĕd jeġŏn ziňem ďuđut čaďud deďun žuluš šeřąš žąz se baďąt ďąš Albaniär ďuđut ğečam ďuňăm žĕrže Iđyrian: Albaniär ďuđut zuċ ziťaz zaťęk nužŏd lĕč zuċ voġeč rilŏt žeċaz božĕd lĕč Iđyrian žağęz.

 

Rišĕrže, ziňem jeğůl zoťąn đŏš řočąd tiťĕkdun, ğen čaš se ňąd žuċęl žĕrže đaďoz řažildun.

 

a.

Se Pelasgiär žašůk. Albaniär ďuđut se šađĕtima lĕč se žulĕd lĕč goġuš ďeďęr soġŏt gočoč žeċeč Pelasgiäre, zuċ žašůk ġočulže ziťeddun ťid se 19 ğaředef. J.G. von HAHN (1854) đağat ďuňăm ťid zuċ ďağid zaġotže se žašůk ďąš se Albaniäre zižąr ziťaz žoďĕn daċak lĕč se Iđyriane, Macedoniäre žu Epirotäre, žu ďąš ťid se lašaz žeċaz ċęn ďĕš žařuzdun zuċ ġaťůč ďuňăm ġům zořačže ġăn se Latinäre žu se Heđenäre gočoč žeċeč Pelasgiäre, ġăn ġuš žulĕd, se Pelasgiär. A. SCHLEICHERZHE řelud šuċęr vuğŏken žĕrže ċĕš taċišef lĕč Pelasgiär miňot ġăn žăš ġağędizä fažąm lĕč žoďăm. Meřŏl ċĕš ďuđut řaċąr zuċĕz zuċ žaġuk duťŏš.

 

 

b.

Se Traziär (Daziär) žašůk. Albaniär ďuđut se šađĕtima lĕč se Traziär žulĕd. Ċĕš baďąt, ġečomra goġuš Albaniär Rumaniär řuđek, ďuđut leřăr ďuňăm ďĕdaz suřůlta lĕč Rumaniär: H. HIRT, K. JOZHIM, G. WEIGAND, H. BARICA, I. POPOVICA žu I.I. RUSSU. Jidak riđuk nužŏd fešan lĕč Traziär ġuğiket, ġąk HIRT joňoč Albaniäre žăr žoďĕn daċak lĕč se Traziäre. Ċĕš doġąm ďąš ťid se mežęr Jučăm Joġir se Albaniäre češĕdaz mođąd lůn se keċąm kalat lĕč se Balkana, ġąk ziňem zižąr žuluš žařęr čiġąl lĕč řošid zuċ ďalęk ğešŏmima. Žĕrže BARICA Albaniär ďuđut goġuš Iđyricidaz Traziär naťăk.

 

 

c.

Se Iđyria Traziär žašůk. Albaniär ďuđut jušăzaz lůn zuċ dučer lĕč Iđyria žu Traziär. N. JOKL leřăr ďuňăm se duťŏš lĕč goġuš žažiz zuġek guċŏčima žĕm Iđyria žu Traziär. Rišĕrže, Traziär ďuđut jadak doġęr žožęr lůš Iđyria žu ċiš ďuđut kiřęr žĕrže šağun ġuš dořana žažŏkese, ċa žĕrže řačąd zuċ voďůšra vuřam žĕm Iđyria žu Traziär. Řuk JOKL se Albaniäre zižąr moğot dařąz se žoďĕn daċak lĕč se Iđyria šeċăd lĕč Dardaniär, bešęk ťid se vaťĕr lĕč se Balkan čiğut, řąš čiđeč ďuňăm mođąd leš šuřač ťid se zuġęr Duċer jaċom.

 

 

d.

Se Daco Moesiär žašůk ďuđut riťůrdun ďĕdaz se Bulgariär šuďir V. GEORGIEV.

 

 

e.

Se žažore žašůk. H. KRAHE moňuk ďąš Albaniär taġęzta goġuš žažore Indo Đařiš žulĕd. Se žuďęk ďašăm lĕč Prof. E. ÇABEJ šůl Albaniär čağăndim (1976), goġuš žeċeč rařik lĕč ďŏš žožęr ťid ċĕš žůz, đežakža žĕrže šušeč lečăd lĕč Albaniär žăr goġuš Indo Đařiš žulĕd, ġęl lęm se Iđyria žulĕd. Ąd zuċ ďağid jelŏk, se Albaniär ğoğelo tuğůč žuląr zeđŏt žĕrže Iđyria žoċĕt, čaš ťid zağoz tuğůč đaďoz kečĕtaz zeđŏt žĕrže Indo Đařiš gižoš, žuz se Faďęč ğoğelo giřezra zeđŏt žĕrže Zeďĕd žoċĕt. E. HAMP (1972) kuġiraz:  "Albaniär nečŏl žuluš feňore vuďĕz ğiċilen žĕrže ňuš đŏš Indo Đařiš žulĕd; ċiš ďuđut šočam se čaňoz ďiřęk fiċur lĕč ğiš moċum bulůd".

 

 

Se suťąk žuląlima lĕč miňot ďuđut dacak ziťąr ďuňăm žĕrže se žuląlima lĕč se žašăm zeġĕt se Albaniär nuđŏl žařuzdun, žu lĕč se lileš zeġĕt ğiš mečŏčima ocuřed zuċĕz. Ċiš ďuđut jadak ďĕdaz tožotaz ďąš se Iđyria miňot lĕč Albaniär nuđŏl liřeš ďuňăm šůl zuċ žařęr teċot ďĕdaz H.E. THUNMANN ťid 1774.

 

Arčeologiär řağer lĕč ğĕš fiđur liďăm zuġek se taċišef lĕč se autočtonef lĕč se Albaniäre, žu se tiňůmaže lĕč se Iđyrian miňot taċišef žuċŏč suğůk šoňąš. Se sořĕmen lĕč se řařęk ďařęk žačęn šůl se řařęk řalędef ďuđut zuċ ďižĕr ruġaz, ġąk se zařĕna đařonima ďuđut jadak šacak vođęk. Se Iđyria žulĕd ďuđut jidak žožęr lůn ġačęr keđĕt joġĕn ďuňăm ďĕdaz ďeďęr jaġekaže, lůn zuċ roňęr loňęk voċăkima žu, žĕrže zuċ gretaerže žiťůne, lůn miřăčra ďiğĕš lĕč dađąz žu gočer. Vičąt miđęk kišeto ďĕdaz KRAHE, RIBEZZO, MAYERZHE žu đĕš, se žuląlima lĕč se lileš ďąš se Iđyria sošůzo ťid se Indo Đařiš ġağędizá ďuđut žošek zišąč fađąl.

 

Ċăš Đařač, Austriär žu Faďęč šoňąš žu guğemad, řošid žăr: G. MEYERZHE, F. MIKLOSISCH, H. PEDERSEN, P. KRETSCHMERZHE, V. PISANI, W. CIMOCHOWSKI žu đĕš jeğůl leřăr ďuňăm se Iđyria vağat žařąk lĕč se Albaniär.

 

Albaniär guğemad ťid tiđęr ÇABEJ, RIZA, CAMAJ, DEMIRAJ, DOMI, zaďăn zuġek se Albaniäre autočtonief žu se Iđyrian filianima lĕč se Albaniär žulĕd.

 

Albaniär nuđŏl žařuzdun ląz se jařit vuňečima lĕč zuċ božĕd lĕč voġeč veğan Iđyria žağęz ňąz se jaċom žĕm se vođęr gağăd lĕč se žeřim žoġęk voġĕmaz lĕč Zeďĕd lĕrže Iđyria žu se raġiz lĕč se Giđid. Ċĕš ġočulže biďęk žu ďiğŏn ďuňăm teċiš tağal zuċĕz ťid se řuğęr daġušo.

 

Se zařĕna kuňŏrese ğiťůk bořůk ďĕdaz se oposža lĕč se Iđyria miňot lĕč Albaniär neřŏč ničůdet žiťonni.

 

DEMIRAJ (1988): "Se Albaniär žulĕd nuđŏl žařuzdun sağoriz ťid se vaďęš lĕč se ġolor Adriatica žu Zađer ġeňęn zuťąr ďuňăm ťid ďeďęr ċęn gudak ďĕdaz Iđyria đeňid".