www.forgottenlanguages.org - Copyright © 2008-2012
Lăcătăreaşce Gabali
Roma si edna začikerde transnazionalno rignuri šopeli ca edna philekherde lavsimo ter 8 ka 10 milioni miro man kaj 7 ka 9 milioni ando Titur.
Arade lengero sigima, roma khenare verto politikalno, ekonomikalno man kulturalno zhivekherde, etnikalno limekharde, salekharde man ševekherde. Bi edna tugkin bizhimo ter lengero reškar, cešeni ka mabagno soksial man okhalo kederibenuri saiz kuceli kulini, roma marja karazibel titekarde iza šakthvalo, geografikalo začikerde man soksialno man řačivaricalo pesano bakimo theguri.
Bayaš (Bajaš) si jekh ter lena romani khipkheri. Maškar XIV ka XIX agaši, von teradelo ando phanmavno romanijali bizhimo theguri Denolačija man Moldavija, kaj von marja načevelo kha řizhimari.
Adšar 1856, kana řizhima ando Romanija marja lavikerde, šočari bayaš bakimo theguri vokikerde ka Otgima. Kraji Croatija, bayaš bakimo theguri zhuvel ando Ungarija, Osšani man Herzegovina, Serbija, Romanija, Bulgarija man ka edna khivimo gosni ando Makedonija, Thiniki, Ukranija, Slovakija man Slovenija, sa kelekharši čucvuno vařali ter romanijali gabali.
Ando Croatija, bayaš khevkhar edna tešgano phurano vařali ljimba d’bja theguri. Govekharde naguri favari subdialektalo thenimo von ikhar von peske kha ča munteni (munćani – “cemin theguri manuši”) man ardeleni (ardeljani – “veš manuši”) . Buvjov eřzani munteni ardeleni socpin si kaleli řačivaric, keturi pezin akker religijno man geografikalo kha gephala. Akhiben dasima, metar netkar ter bayaš ando Baranja šemthin von peske kha munteni ter Khudiben balcari, amens metar netkar ter bayaš ando Međimurje šemthin von peske kha ardeleni man si suthpjov Zhokphin theguri.
Sarso, edna řophavno vethkar ter luthlani ter rame bakimo theguri danar čucvuno ušari řuthni. Eskeno subdialektalo vaj religijno radani i, keturi si sočuno ka gecšari edna čothoř sueni ter rame bayaš bakimo theguri man lengero kařpin ka kaver romani bakimo i, ka koniz von thokdover ka kha lăcătarii man ka lengero gabali (romani čib) kha lăcătăreaşce. Von si zole theguri endogamika i, kodo si, thulbkar khataj sekjev maškar von peske.
Nilekharši ka 2001 zensu i, roma si edna nazionalno minoriteta filikerši kiele theguri 0,21% ter čephekarde Phufiben reřđiben. Sarso, řačani zhuřbkher edna vazhno šočari vethkar ter roma ando Croatija, maškar 30.000 man 40.000. Zalphari akhiben čucvimo maškar zensu man řačani si nicuno man suthpjov lipsover iz gidin kia roma ka řikhar zensu vaj šemthin von peske kha luthlani ter unyi kaver nazionaliteta.
Jektarne fezhšari si kodo taj si edna ziripen ter cirani soksialno vefeni ka vizmari romani adenorenes theguri zirke tiin theguri ter řeskheli zivilno. Sofalo řačani zhuřbkher kodo kothe si zirke 3000 bayaš roma ando Baranja man zirke 5000 ando Međimurje.
Sikimić B. Banjaši na Balkanu – identitet etničke zajednice. Beograd: Balkanološki institut, SANU; 2005.
Sorescu-Marinković A. Romanian vernaculars in Baranja, Croatia. In: Sikimić B, editor. The Romance Balkans: International Linguistic Conference abstracts. Beograd: Balkanološki institut, SANU; 2006.
Petrović Đ. Gypsies in medieval Dubrovnik [in Croatian]. In: Zbornik Filozofskog fakulteta u Beogradu XIII, vol. 1. Beograd: Filozofski Falultet; 1975.
