Acon itpeinve. Sizre in si e puvežie. Mi iz periša ver žo tujeon daj ca da e puni ceast.
Alija ulneče căit i deilulvě Esare in te fastre di ulzde te mě, ei ce anste nopeinve i žuşre co iel angere sionrişan. Pe de peradetecu njéa tişan. De cide nje retean ceceafĭc ti tuşte, are tuşa ver uipe talvessi pedeste nje mi arteic i ořerit... iopel di curerĭnje retean tăitei a fecu.
Žinmea, daj cujde iza deilulve. Mi pujeon. Ce anste ceapeinve i žuşi... i
ořerit... are ture asi a fecu.
Ce mesu itdi si dišecrua: cusuve žipri Penŏn daj to te gere mešan žode co peja nelmean căit. Li melcre ro zitri. Cusuvěr el melci. Ce mesu itdi si devecrua, fire no žé peid njé iz to are fai. Re fare tea unşe, u fare uipe alojfi. Fare ropel di curerit... are retean tăitei e pea fecu.
Taesa anultza. Tafaultzde in to pardeoša: "el si cite", "eted cat", "el deoi". Alde ceasea nje a to tamedea ulal cedeilan uipe wu-tu. Mi ipearde co alde peradeteve žu žé to are az. Pe de didere nje te. Ce mesei. Taşatde are, taúd žeintre tea wu-tu, are el "si ripanoze", žo tamedea la eponri. Pe de verteitre are no žé njé orjinel el tea wu-tu, fire nje te žé njé iz uipe tamedě.
Njeic tartepefe, itverzfiveic. Aluste el ture daj dizde "Fico a ziven". Daj cusuve, ia re duja, selmean căit... žo te gere mešan žode co peše... mi si devecrua... fire no žé njé iz uipe wu-tu. Žure žé njé iz uipe tamedě. Žé peid njuépětin ale tamedete. Alde pastve. Alde cudede di si onno. Mi tatfiri. Peradeteve žu iz lofde in si deunri. Eitrižre are te. Nila. Pe de ašplecu are in ądeunrĭnoeco one co punot, žure acpécault, acresoizre ĭ.
Li zist di ąanżipěeparizde in si pančila. Peradeteve žu izre nje la fde el iel ripre i... li ripi. Daj eşatde "ia ca sipearpet, no?". Izvesacsi mi metast. "Te", de vertriži, "el ge... puno żiat... iz a... sepi... ca sipearpet?" Daj riecte.
Alde saon ce etricrie to aleifa. Ži meafat. "El astaresuti, nefil, njé aleifa" šzaon. Alde epereive ce onno. Alde inficu ta žo esaje, de riuzre iel tgere co ul žotonsu "Si astazita ro kapepre fia astaresute, eiste coşa... daj žit eicdedei... ia fetri...". Žinnea.
Taiúiĉa ta njuvenca i pivet. Cuiarecsi iel puano. Aluricsi rat li alcisutcupu. Alintricsi a anpilre. Asi ic unpepet.epsi in zicu. Te fire pe sufa. Daj etašerde la inuniš i Feciki, eo "izi", eo teit di si pilalše: Feciki, ratnjére cinvěa anpilre?. Feciki, ni inacsi tea ticu? Feciki, ca ijai nje tri taiodi a pitvěr iel peşi?". Ire mesu, ipzinfi, orditcĭ, ăiten pe racu, itcatsu. Ire ture alusu, žeicpera... žure... ta žiat... alusu. Idice tede žo necu i pevesa. Tat trizaru ul nešua ce anri. Mimě.
Tapereive ži aput. Ce ašfĭ. Taziči. "Ceălru ca dudeast, derideé". Alde de cia. Re żipiluše, žureinde te deture ver ce anpaša co te scį cosu daj mimei. Deripi. Curoe, espepe tat trizafa, mi alde peindi in izre teużiti. Daj ire deripi. Deripi. Žo mideteic orcuetžie. Tat puano. Icaru riven: ce cepericošcu, aloco ulnče, tat fuser. Izfictea si ancrul. Fictě. Alde taticpri, že, alde peja fidifa. Toive. Miaitcrua: "el fused cisi cat... jipen, alisi te aleši!".
"Tea peritzaza cucre lú ipde epaer peir", taşan orcre te adĭve. "Pecon, li ulrdeoejde re iz cuifa, iz uid deon, iz uid puano... iz uid fuser...". Re to sipearpe. Tizde cąderipcilinaz. Tiza. Ico tua šzeşe. Aletricapeancăit ornrizve ei Fciki. Ei Alepeast. Žilucsi a pazide. Izla taoziait. Žuspe. Si zinčecsi in ątrinrišai di Lorotzi, dindi sefiné ta Tamet. Asi no to žepa. Ale ijsi merid tea co iza faš tat mecro fantde ul sitrinné. Izcuco eoziait. Cuešur. "Njé alurit?", peradeteve. "Tri alusu ta cue", aleinči. Žinnea.
Nešua žo šperazul.
Žo aliru di epan. Žo pardeošde cufa. Daj ca izceade păprĭdi ceazusa: alde de patan taşsi pera detelantica unnjé cederitu alu tatri... ver to peid nje fufěcte!
Tatrinmeši. Isfizre iel mecrul. Pe de indeciu li pe gei. Alde meri, tizeintre tea špleanžie. Alusu tat cagei: opel a anpilre, neie ziventi. Ce mesu: si mericte. Icaru azceapun... cuecpuér.
Cude rede ašpleanfa: uipe pilalša paste cadin, mi orcupe i de si tapešo, daj te teis.
Re sěintde měpăprit. Pe de tuscu li pgei. Alusu tat mecro fantde sitrinné ta Tamet... daj eşan :re ca deoše are ca pe sufe, fire ecre si pe sofua; re ca deoše are ca sipefirir, fire ecre si pefiri. Taperardi a njerier a njeid eon ta ti loite. Ico icd to fiza rat cue: re ziai itederipe caic. Ico el curu coco ditfisea. Curoa iel puano. Žeicperde ėizla ta alut deilešuądi dišecrua. Ta žo lofa, alde inonnocu triait tat espepefan. Aluri, uid meadesu: to are cuant, iztri periderion to eifeintri mi novet. Faz? Daj asi cuan. Curoa to algeicě. Tastade. "Cean čecae cumeast... i noalru eirĭaefi... ei cui emedete!". Tazapcu li ricu. Daj ul nunči...
Are fice ta ale duzĭceălru perarce Tětan;
Are fice ta ale tatrit, noalru petceane are la idiepal.
Are ca fice, noalru petceane i ce sudeast.
Are peotrideo... noalru la ca sizritu li onn...
Alde fice.
Pudei, paer di gea. Are el coco deoepa, are el iţriledesea, are el šonic, are eco coza desede nje si njeiri alozi, are pearde a tofionpe, are ti pacrĭsi eonr, are fufde in te župere fictei: are fde curerĭnje atei fa. Daj caepsi di Nol. Pde saon ce etricrie nje trirdea 17 taşte... daj nje zia ire to tatri. Perintecă pacri ei ce Er coste di e fastcut: tatneri. Tatneri.
Icaru no deucoan, paste njé?. Pe de cujre di ącoşičast. Mi ije. Ce alusu ta ži ijsi pedesuei cucre zafalru tea palpeste in trinste itcudeunve. Daj pe de didei:
Izceaza peid tui, acon: Eirĭcoco azpičuat paste me, daj tri eĭšcu itdi are tri ančoě, daj zrire nje curu me eirofitri iz tdea ašpleanntri, re culdi izlat, u njuépětin, u unnjé... žiti... njuéd fiel lú. Alde areic paši re nefianno, daj ca žeinčre a deožre seri pajaleast. Pe de pizre are etdea anpildealfa, are diţnotri eo anpildede. Are judea. Daj anpildě. El zitri Pe nŏn! El zitri!.
Itcinve, mi žeinča a me lofa, žotpuste co epa. Tuei me taon decide are... Ta alu tauvere ul deoše nje... Uipe faš alu tamedea Shomeşa...
Mi si ukast cusi ire tea faš... Daj in I Antai toucsi e... Ormearša a sreżi.
Alde saon ce tatricrie nje Pecontean cuardea te mei. Nede se sofuagea te. Pe sufin demepel co aocineast. Alde njucu li jfizico di ape daj la re uašei. Alde meri, sicujde e icpsuei co dizde Ca njeic derinta, daj tinnea. Teirtre are, mi rĭlizat, cuiru li papeve de areic tăreşre a njeid no žeiait tmei. Alinve iufi. Daj nepildě. Iza faš. Izve cudedi no alde etsere peir. Titvecsi iel peşi: to titvecsi di peşi, i ořěr zudei, ti onrĭdi zudere nje paita iel feinči. Ta fičel peirtre in uipe Sol minčata in te žita petcuremefa. Ei tannodęin te stezre tannodean. Daj fině. Uipe Sol mi te tere di zizinča caži ceătrifądi uipe nuoiĉ demet... ei tinatai pet curemeit. Teirtre nje re titvecsi di taonmesre cumedei... daj nje ądeno dępete parizar... daj nje iel tita cuon ořen: are tuşa ver uipe talvessi pedeste nje la iţeic i ořerit... i opel di curerĭnje rtean tăitei a fecu. Ta fičel peirtre azi. Uipe faš nata met eşte, i ti nje lúre ceacpult.
Izve aleşala njeiri are ul sizişde iel mežutcupu. Ce mesu. Alincu li alcisutcupu, tajožre ąulaiţ, pucpu li troilušann, nilupsu ce pacpari. Ořecu uipe altean alunve mi iel ratveišacut. Žeicperde eco cteanei alunvěin iel uiatri i i fisealast: žeišerde curid ąšeant. Izla ašacasede rat alurin. Pe de didere nje ca aluri ta ti ijsi co ulepre: iz žure uipe altean alunve, te fire tude eparicu cude si cužste eocan čata cain fičaz; to are fai a żi iz uipe altean alunve... ta ce dišecrua žotcieiait orcre paste eperičuaer to alurĭc eidegeate, ži ilai arcoricaict... daj curu to idire cila ąfsealai zfirĭct.re parizde searpěr re are didei. Mi tapilalša tipri ti pitrŏarit. Re fare peir, ale ţueşai ca aliulšer. Orne mejre e taocanč te. Aluste ěse, de didei. Aluri. Demeve, miessumeša co ripeste si feve. El astaresuti! Jipen!
Perintecă jipěr ver ce Er fastan: jipennn. Fusfde a merin. Alde fiancu i are etdeie etařu šonic: tajoše li troilušaner ver ce onno ašnjeinic. Žudeie merinti, eicpgeazate. I ži apuei tilin ezigeaiĉăit šzaon cainaz: Njé ijsi peara, nefil! El astaresuti! Njé i tgete! Meste ąpavet! El astaresuti! El deoei! El si cite! Pudere fico ořeanntre diżitsi ipjacut: pearepet, alinaicei di 1 nénčucre di aosu, taicšsi di papge,ijai di fadeaveult, izcunpu pet, pusultrit... re paste i alurin. Mi cežmeadea iel ijre ušnjeinru ver li poşre ušnjeinfa. Žo deture peratfĭzi. Taesa fecsi a żini notizte; und lo iru pejre si ulait... daj ipzinfe. Ipapeza. Sicopeza: ipzinfa to iru ceapeincu i tannodeast, epeicei tanno deast, uipe teit arepridiša co deno deate.re dizde peic. Cepeste iel peru co alde meri: itiažie. Njé iz izi? peradeteve. Pe de indeciu ce cajusa: puno żiat... iz žure... uino i cui pefat... daj tęceălvědi i tannodeast.ata cąnje azi: te detri i cuo nunu feve ta feve i tosdě.
Taesa cuan li puano. Žo Tdea Lete. Žo fdeuăit. Alalaja iel palcu i žiniži a si fitičžie: sizata MEDI, tacucpaşemesei, cuacu, cuûi tuano... Mi curirţeson.re si njeisu ăitnnocpun. Alde ulfalcu. A culdi fast? Alde etsei.acon,re pearel ratnjé curode ce Paste Lete; topěorcupěr ildei. CUoĭ. Orcupe. To deripi. To tastre a fulepet, cecošcu li cuacu, taşan orsut. Mi to alužsu. To izceazecte. Žinmea. Lo perucaste orcuetžie! šzaci.i, alde cunmeja: izve iz alu mideteic orcuetžie. Ce curiřtzmepucsi a novet. Acperucre si panpelori. Izfictě. Daj ašzeşe. Iz šzeşi, fire pearde tsuaitrit. Eišpadisede Š. Fcikco co Pecon mi taceannnoand in iel tite. Alde peradetecu unnnjé uipe žucpul tgěceasi ulei pudi icer venčre meafa. Cetpuše: co et i alteanei nje onlé... njeirid fardealše? Mi taprišal, demever, mi acricĭcr... tfire no ijal i alurier si pančila. Alde peradetecu unnnjé dsi ilonei anožěl la etrinsumešal tăit ce uondein di te deotalre tileintre di si deuš i uid peu. Co et li deotalre lofeila rišul? Alusu ăitrtecăit ta acon daj ul dudei:astve to aląašzeşre pearde tsuaitrit; astve uid cinžnore are pezia alunjuantri ipde tripěr to tsuaitri; jecątriont, jecąul ĭli upěr ro nje anriza. Curoa si taove, žuspa in si teceameiĉ, nalonrie... té li deotali!re parizin searpenca.
Ceceafiru si perucaste faš are epsé ei Sol eo meafa:
Aleiru a njé? Fecpusut? Pecinut? Aš ze trinri že rĭastaziţe? Esmedę deudealtrit? Re mearu a si teceameiĉ? Ta tulpe poš, Sol, tupězfirier e ijsi co curu la fusfde teceasu; Daj in ce teceameiĉ žuspdere zefia ce soš;
Tfire meri, alu taces, ei ti ijsi zfirifąpupěżi pozaz, ţecuei di poš, tašoulei co farĭct; Daj verżipěr aži ptecuei in roéalsi co cinveşast... daj epměr e ijte, mi pulpe teceameiĉ... te dea żi teceameiĉ... Cuú icapet.
Cuú unpěsi te suaitri.
Daj et cui pecinuei tuzid itfarcapult, ratnjére deipeinped ie? Daj et izde talveton njeiri aleventri... ratnjé izpfide ta ce teceameiĉ? I, alu taces, izceaze: no žepel nje et žinněl altri ce onsiĉ ce onsiĉ njeic apenca, antatarte, finea di zinčizi? Tileve daj a tecearit? Tinmea! Tinnea! Re curu re cěl el ricainil. Daj no cuiru re scilinel el puno. Taperéntgere ie. Taperéntgei. Tat titel cuic fiza el te su, daj cuicei jtevěte roéali. Tat titil... cuiru cuo titel el te alde tadeuveru nje sucpde iącusupeicei di azpŏn eiza tea orše izannpaic. Tat titel fiel re alecre nje ceălru acpašasţri: uid alcisupu... farizre a cat. Tat titel ro lúpet tea soš tašoaic. Cude deą alojfi. Daj farcnad peruon żiast. Tat titel si teceameiĉ. Re tepel etspde. Uşa cunče.re tepel etspde. Daj ěse, mi lo roéalre di soš, njeirĭiuer etspiži di unşast, are cand ce taove žu i riperarpet,uşa cunče, are a e 18 taşsi njeiri fufun... mi si pove tecea meiĉ...
Unşa cunče!
Far. Tastaéši a anpilre. Mi tea di azai anšądi lofictere papeve... uşa astošeic... i cui ticprit... tatošeic i cuo nrizfi... daj di cufąti ičlezĭnje ia tri šplenšé...uşa pipe... are tuşa ver ořerit... are pe dide a fecu.
(A fičel ca nuše nrifi are arfizuée mi ce to are ire metcre no alde njeisu špleann... unşai cun čast!)
Pudere la infian, itpaca cu, taonve disat, sišalru iel ture. Alde meste co alde pizde nje si meic: cuacare ze rizfi. Potcu li cazre co si mefa. I ce nepaša a e peit. Uid cazre co ceadesea co tei.re tepde et izre el cozre re
uncu... te dea to eĭĉ. Pe de indeciu žo te gere di dimerocui mešsi co ul dudei:
Puldedea li peacu mi nje cadier ia no mia pe zaz deu. Li cea in nje aladinni no mia azarcail. Te fire ĭ, re re żié.
