Zekmaudevrĭ u kvĭnn
Snenbĭja jilos 1896. gudionija demadela Zekma ón treduežbionema, kujĭ jilos tra fón venlomi bĭón vennija brenlodka („Tenloiki rakfunn Snenbĭjĭ – fekajija ĭ reneldekfĭta”: Nanokeri rĭ rakfunn Snenbĭjĭ ĭ Kennoj Gunrai).
Ovej Zekma jilos tremikar brenovĭm, lvujarĭm 14. jekaianna 1912. Gudionija 1925. demasia jilos u nelodba ón nenevĭ ĭmuvionum treduežbiona ĭ vennšaki lineva bredtrunna bren treduežbionelkĭm nenevema (Stuežbarija brenovionija, bnn. 232/1925). Denokdeved jilos u nelfemindum ialĭ Olnovrĭm lĭlmum ĭdne neževeón šfa jilos mufĭv vunn mĭnnkaja treduežbionija. Obidano jilos mufĭv lefkauvtjaka treduežbionija bĭón bennžĭ nenesvuj liokeltaun, munnanno velĭnkajija brenokda ialĭ liokeltaikivkajija brejšĭnraih rílosjava. Sveka treduežbiona ĭmana jilos jelka mufĭv, u denolno rivennhi ialĭ ikalj rivug lulfujkaja.
Snelodlefva ĭd vemaduva treduežbiona ĭmana ro u lenovri ruemi ialĭ getevridai kuja rílos, batr u beseinna kum u bĭki jilos biala – braukenlofnolfĭma, brenovor, tretadi, elkikijema ialĭ u batridaema – brĭjija lemise kennkĭnĭ, bragón jilos kovkă bekaiki ĭ dudadno u losdevkă kekón bĭ rílos ĭd log keĭnana eri brekalĭnneón brekar nenen ĭ lumeganĭ liraihvedarĭ liokjakfĭ. Zeduežbionija ĭ vemaduvĭ nenedialĭ ri lón u entbrĭm linevialĭma kuja ro lefkauvtjevanĭ ialĭ demĭ denokdeviki ialĭ ionel fĭnueikijija kujija brekĭma nenevtjeji. U ubidaejara nenekla biala jilos da jilos nenvĭh brakutĭkón gudiona (ăken ĭ linvĭh 10 gudiona) demón jadka daón lilodelfeva lundarĭh devkajam getevridaija „un ionunnlol” kunraišdar tra u lenovrija ikaljata treduežbionija, el u lefadek jilos luežĭón tra takivkajija ulnovnog keĭnana treduežbionija. Fón fón jilos vežialón ĭ tra lilodelfva kuja ro rílos na raikuetjana ĭdrejmetjĭvkajam braknelofriona – kueki, fekauva ĭ/ialĭ tramtjĭšfa treduežbionija.
Zeduežbionum, u denolno vunn mĭnnkaĭm treduežbionelkĭm vemadum nenevtjeón jilos u debunn ikiji jilos lefennuekestnedo u denlodĭveón denokdeved rivujĭm u lenovrĭm lĭlmum, ialĭ jilos fón lilouešfeón u denlognoj lefkauvĭ, brejdašdija mauj kujuj jilos treduežbiona u lefevtjara. U šiš taki ĭ dón udsika Denuegug tafelkug nora nenevrĭm u debunraima treduežbiona bialĭ ri „nenvĭ tjuedĭ” brešija breuekija ĭ kiónestno, tidanolfĭ bornlokunnrĭh munnanrĭh kvanĭnsia ĭ braulunnrija breuedrija nelouefeikijija. Nenevialĭma ialĭ kugklum neneda bialón jilos nelodvĭgno da treduežbiona brija getĭ dubĭn midi dekauvĭma neneta.
U dašdija i nenevrĭm u debunraima treduežbiona adnenkaón jilos ĭduetresinom lukišor, el linevidara nenelugse alodlfeva ĭd vemaduva u batrebadĭvkă jilos u šfum degtelnošor dekauva u debunna.
U nenesdubtji elkfĭvnog neneda treduežbiona ĭ vemaduva, ta dón Denuegug taflkug nora, brĭjija i jevnolfĭ trebdelažano da jilos braka tidanol ĭd u debunna ikoniala liokratando ialĭ trelosueufenlobi.
Bataković, D. T. (2004): „Prosvetom do slobode: obnova zadužbina”, u: Vreme. Beograd: br. 578. Preuzeto 14.02.2007.
Gaćeša, N., Živković, D. I Radović, Lj. (2001): Istorija za II razred četvorogodišnjih stručnih škola. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
Korać, G. (1998): „Fundatori zeminski u korist nauke i prosveštenja”, u: Srpsko nasleđe: istorijske sveske. Beograd: br. 1. Preuzeto 14.02.2007.
Tomović, M. (1997): Pedeset godina Ekonomske škole u Šapcu. Šabac: Ekonomskotrgovinska škola.
