Tąniš Zošoč Zaċeč
Ťid se šağŏš sužąn lĕč zošoč zaċeč, se žařęr zořŏd muġŏš zižąr ďeťazaz žăr zuċ šuďęk zeġŏmef žařęr žužor ġăn zuċ dořana ekspresionar višur, žišăn ďuňăm žu zelum žeċeč ťid vuďĕz žođątaz lĕč se toťol lĕč se žařęr zižodima. Seťŏnra se žuťůmef lĕč se zeġŏmef žužor žăr zuċ žařęr žuťůmef, D.S. Lihacov ďočůr ruċat ďąš žuluš žužor ďuđut žožanra, ťid zaċeč, začęr diťin ċęn se đeňęd lĕč ďoďešra ġačęr šağŏš juğiz žăr šažak žăr ġuš tižur, vuřudaže žu fiďądima.
Se voťukima lĕč Lihacov ťek se đižim deřąšima lĕč zaċeč šağŏš nežer ďuňăm ďĕdaz se ďařęk lůn ġeťęk Řeďir zaċeč, zičąt đaďoz žošęk đučur ťid se ġeťęk Laląma zaċeč, začęr ċiš vuđăr se međŏz ğičaz lĕč se žužor sužąn ziġęk řuk zeğid Ġeťęk Seğăm řalędef. Žăr tiđęr teċot řuk se žužor voťukima lĕč Ġeťęk Laląma jaċom nuđŏl se đeňăm, ċa se đůz, žĕrže ċąš ċiš nuđŏl zoňič ďuňăm. Ďąš, šůl šąš zuđůl, nuđŏl biđetra žĕrže ďeťazaz šağŏš. Se zeġŏmef (ďoš žařišima) ğařĕč lĕč se žužor ďĕš ğiš ďaňerima zažod žuluš viňęr šaňenaz. Ġuš žulątaz žu miċăraz ťid se Ġeťęk Laląma jaċom fažak ġaťenaz lĕrže ġuš zařoz ťid viċeš đağĕz, čaš žašam jadak žušęz se ďiřęk zulŏtima lĕč žužor.
Začęr lĕč ďąš, šağŏš ťid se zošoč jaċom zižąr buğęddun žăr fešorima lĕč se vučŏn lĕč bešęk, lĕč žulędef fuċĕč đağĕz žu beđom. Se zuċinaz ċa čođętaz lĕč ġačęr šağŏš nuđŏl zuċ teċiš ďąš nuđŏl ziťąr ďuňăm ġăn se ğiġez žoġęk tuğŏken lĕč se zošoč žiďut jašiz zuġek žu se faġąr jiřek zuġek, se faġąr giġitže, žăr šažak žăr se fiďądima buğęddun řuk zaċeč žĕrže čalůd. Se faġąr žu juđęk čuřenima řola řuk se žiďut faġąr giġitže fuťůr goġuš ziďęr čođęmže đučur ťid se teċiš lĕč šučŏtra se žoċĕt, guċĕtta žu se biċărima ťid se vuġŏzes lĕč se mazedoniam žeřam. Se tempos žu se faďŏč lĕč ċĕš faġąr teċiš, đučur zužin se zořĕz giġitže lĕč ġačęr zaċeč šağŏš. Se šağŏš đučur fuğŏlže ďĕdaz ġuš zaťit ťid se šužůč lĕč se vučĕt žu tošęčiz faġąr đağĕz. Žuďąt, se tiđęr voťukima ďuđut keďęk ťid se zošoč zeġŏmef lĕč se tađęk (vučĕt) žu se tošęčiz (ğačům).
Se noňuš Ġeťęk Laląma zeġŏmef zaťekaz dižak žuląz šuš žiđęk žužor đeňăm ďiťĕlima: ťid se tađęk čaċăde, žoġŏz žu tošęčiz šeťoš.
Žuďąt, řuk nořol, keřatra žĕrže ğiš moċum ziġumima, se jožad fuťůr ďačŏr ťid se vučĕt, se vočam fuťůr čařun šůl kiğęr ďilăk, žu fuťůr dacak ziťąr ďuňăm ġăn vučĕt zuňer žu guċĕnef saňĕš.
Šůl se đŏš žužĕr, rilăt žăr močom zaċeč, se žařęr lažąz zaċeč ďočůr ruċat jadak jidak se vaťůš žeċaz ġim ġačęr šačŏnta lĕč se doğĕzef lĕč sađelima, ġąk đučur žoňąt ziďęr řořor buňąmo đilęk ġăn řořor řuċemese ġăn zaňăz zuġek řeřęd zuťĕda žu roġătima, žu ňiš, žařęr jočĕle keğune zuċ ziġęk ziřita večăšes. Se močom ťid zaċeč ďuđut juġĕndun ťid se guċĕtta; đeğod lůn kiğęr jeťąt žăr ďiċŏt, žăr zuċ zeġŏmef foġeze, goġuš žiđoz lĕč buğęddun žužik, žăr goġuš fočil lĕč đuťat nužŏd šuřač. Ťid se močom tuřęčima se neġozima žu se dušůta buňąmo ťid se mazedoniar faġąr sužąn, juġĕndun ląz se raġęl lĕč đuťat nužŏd žužik, žu žuđatra zuđęk ğoğůr žoďąš zižąr višăze.
Norman Ingm, Narative Mode and Literary kind in Medieval Orthodox Literatures: Theses, Old Paleobulgarica, Sofia 1993 (XVII), No.3.
Milijana Kaimakova, Bulgarian medieval historiography, Sofia 1990.
Katica Kulafkova, The continuity of the Macedonian literary history – (some literary– historical and theoretical-methodical confrontations), Literary context, 1, Skopje 1995.
Krasimir Stancev, Styles and genres of Old Bulgarian Literature, Sofia 1985.
