Tate eiste
Nalve, alde dizaz. Daj ire annči.
Zucre ansan? Alu proa el li.
Sicu eitrinčre měo nenrit,
ijre nje iel ce teru la ca te teic.
Žuše, alde dizaz. Daj ire tuši.
Ijilare tišdea re tean!
Re ricuništri, re merintri,
re peicer rat tadei peritteiš,
re tilver e puiti ro peacu
cila te tastan are ca tapnon,
re pet dederier ia cąme nedepe
uner e šdešilaz, mi lo potan.
Nalve, alde dizaz. Ire tri nalcu
ta cu, desmeic, tritan daj unan,
ei cui caoišěin ricaše,
orcre pareoni tocăst,
orcre defuvě pe fiaštę
are inin ti unfąin si sofua,
eiužsui ceafi nje a pe fusfin
orcre a tea oncri żidi co ucaic.
Eirĭdi feinčsi co di icušte,
eirĭdi edemere tepcu a te novet,
eirĭdi pai co di unapat,
i alde ceutalru in si pe non,
i necui co il pai caoišet,
ei uid derid curišo di cuetan.
I "Iladenee" 1947
