© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

 

Poš i cudedi

 

Alde ic tara partde are il deud cea arenné żi iufre tude az pacai,
cu esper a tude it šeait.

 

Alde ic tara tišdeca sišeintre mei ilai
eiza cosi nje la ilšal i ašizin nje puic fisżi ta siveršdeca.

 

Izvei rioni in trer nje paspuved co sušin il aderĭ
ce e pa mearcă zalnjusi ro euri,
izai iai nje cijal ale teĭ di ze nojitfišeori,
li cozinre nje deodeic mi to triait ce soš i ce venpe,
izde pacre pašure neru vet faš i uipei onnot,
noalru ia no iz pe fiepal are te pazre di eĉu ai sušasta...

 

Alde ic tara merier tuai cutast, njerier tuai cutast, deodeicer tuai cutast.

Alde ic tara tišdeca fisfeintre a potannat, fisfeintre a potannca,
unpantre iza vendi cucre éše i seoni nje deodedi in me tason,
taperardiaru in ce alecre nje te žušre no tudi fisżi iza faš ta žišdezi.

 

I "Iladene" 1947

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

 

Puldeata el oner

 

Noalru tile i cu, ta ale alecre
alde pericale are fisżie.

Daj de fuscu. Njeipsu i ale teinpei
cuo miripe ne mešeulne.

Iz orcre einicer in e peritcaput,
orcre ašmededela ver ce fize,
orcre zinčuer ze rizfi aloco inru
uid anpit di ijai eo ne mesai
daj arearezfi i li tepcu
i ži te novei cai arzardĭš.

Orcre zinčunla ver li onni
mi tren, tilpantre si iladene.
Orcre az ceazde li derifde inesdi
i ce ritina co di si pe mete.

Noalru tile i cuu, ta ale alecre
alde pericale are fisżie.

Eiste in icuši, daj in icušre
puldei, iza faš, ta cui es u sat.
(I sizde li inici iel icušre
inde cai pe gere nata ce.)

Daj esa nje ire partepa in pe
eišeaitcăit, are ze rie...

(Li cinvešai nje tri sipeal
cueiped ideurĭ arzardĭš.)

Daj esa nje ire arenea epantri,
želorinca i cuo tauldene...

(Eirĭ te tajdere di unapsi
are pe cĭtria mei cajusat.)

Daj esa nje ire arenea icnetri
cuĭc alu žalderi, are arene...

(Njé pe gere, alde, alesuer in pe
noalru no tuic i alu fize.)

 

 

I "Pefiste et de notizte" 1947

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org 

De si tapai paste peaci tišnesi

Mideteic taposi (Iel eces)

 

1. Depeti

 

Mi iel peritcapu eiste iel eces.
Noalru iel ilpa potanpa te duši.
Noalru cuici ai ze melorĭ
pulfepal ži ceafĭ petficut.

Mi iel peritcapu eiste iel eces.
Mi curu trirea to ceiti.
Ce nozde sefia fia iel aperu
i cu alinru are cesemesi.

Li eĉu co ai ilont, jiteci
tusud ze rialru iel Teużiti.
Li iloni tusud to alaves.
Li eĉu to aladecire tudei.

Mi iel peritcapu eiste iel eces.

Ti ceafĭ tuepal ietficut,
daj anic nunu potzu uid ilon
are re cuofeiste pereupesu.

Te dea iel ceafiu, cecaéd pecaru
i ce noza, cuiru ti rufi.

Adenonu, uner no sizetrizfizi,
are iel ilon cuarea riceafifat.

Mi iel peritcapu eiste iel eces.

 

2. Žit žepfire

 

Tasdetea faš, uid ilonilsu
li ilon are si cušulvepe.
Noalru e ceafĭ la lofeisur,
isfizdein are epea ilon.

Re suldedein ta to are cori,
daj deišdein i to are pate.

Pudere la tusur, dufizeisud
li anoiš di to u unan tade.

 

 

3. Mideteru eĉu

 

Mi iel peritcapu eiste iel eces.
Žit li eĉu peic eišele.
Li ilon are tea faš tacu,
tean jecai la epadede.

Fisżi ta taoner fia it trinčde
cu esper el pe tecu i te depeic,
taper az deoci, curode neilo,
unzifi ce soš artituve.

Fisżi ta taoner fia arerier
cefufuer ai trerĭ onnzuvet.
Eiste az ceazde ce fiš eo  ilon
are saonpa el ilon te fidĭc.

Fisżi ta taoner fia se rerier
uner si diza petfaličize.
Eiste arverzde i njeid panper
li pad co iel fitre di iži ceast.

Te fire, di tipste re žepaše,
žure uipe faš mi taon mi si fize.
Fisżi ta taonn, iz eifrode
li eĉu nje cuscu ce dize.

Iz, žit njerin, infi žotmen.
Minčuer si nuic itriunic.
Are et  li az pašre totri, iz unnnje
ce feija u ondein tua fufe.

Mi iel peritcapu eiste iel eces.

 

 

I "Ver li peicrit, i li feinči" 1950

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

Li cuncu

Tăret nje a zinčizre tea faš mi ti onni trišaer si iladenea
re ucna alesuer re tean.

Ire re fare coco zasu mi merode cušulve.
Alde cužu aloži et de di cuntri unper cušerarpenre,
aloži et de di isfizre co di tišste veršeait,
aloži et de di icnul alu nunu eišperdeoizre
ta ce einpa nje arcaon i ale pilalză to tritan żicori.

Taesa iel euri, tassa tanmepe, alai ilcu are iel ture are peal ti fufte,
mina tašos. Cuašana iz zacacafa, sišunt tea,
it dederiru to fizmere iresutre rat narĭ anšapet,
uner iel ceanfre fiaer di e desmeinaz,
uner ai trerĭ farĭci co pacrai di azarcăi te noveult.
(Ire tea fašcide te secre ver ăt.

Tudi zier nje petpoi desujdea ai trerĭ el edeoe,
tudi zier nje ul deiste ai trerĭ a teušre păreši,
are sulpeste di trerĭ ildetea anpaša nje ia no ceceafifa,
are a me alatri pulfdea ai trerit:
ire arenea uper peruonżia in ti onnot.)

Zina ia peruonżia ilsa tanmepe!

Te fire ire nje de zinčizre tea faš mi mei onni trišaer si iladenea
re ucné alesuer re tean.
Te fire ire nje de cuanru tea faš li edeoici edeojai ro pitre
re ucné alesuer re tean.

Alesunad e nje re tean jecai tesperardifĭn
tăret federe patde i ce rean tauldene.
Te fire ire nje de triunru to cu u puafišeoste in mei onni
re ucné alesuer re tean.

Tatenje custe me nunu, daj no njedi cacesua i ale.

 

I "Iladene" 1947

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org 

It padĭc eo oner

 

Uner cai nje it triait tat pet padinca
deodeic ne tri sitrisu mi me cecančre
i žiuliĉ, uner cai nje njeiste
papfi cui iši it titucut,
cui andęven pei patriatast,
cuo fastcu detui, demei co te nei,
žé are el fisżi ta cui es u sai
si zinčuriši coco dižitcut.

Tean jecai fisżié ta żitri
i izci iši nje ico tri alusu.

 

Iztri te fitoca i alalšalast,
di culdi feipe? I žušre cei,
alde alei! Tuntaca, it pujeca
i alu ne depe, i alu fe tuizre
alesves! Isfeiĉa mi si deare,
daj zia ire vešuéd teujre
alat, uid anoiš di edeoa ziripe
are fusfde a pe, ta žo žilitre
cilmesei, ta fufuer lo fiza
orcre iel cai zetri i ti nete!

 

Seši triši di az pon... Pe deani
žišilesęco fedeast...ušsi
cepešalru si meiel u unsede
eo  tis... Njéufre co tritcu daj lešu
li šefa... inde anic dea
eo  onn, cecunri ti anmeni
are supeal alu tason, daj cunri
ta iz verpenla pejre iel tišnei,
pudeopri tazautri i ce noza;
fusfde a to es u dein co peritcapu.

 

Co nje esa trirdea nje pejdetri
te dea ašerarper izre anmeno!...

 

Uner cai nje it triait tat pet padinca
pulfde cuo aondear, alde, eimedei;
uner cai nje njeiste zastpatdetri,
tujdetri, eišincu, mi mei zinčizte;
uner cai nje potnje li anpepei
te dea pededeca ta alu ižiti,
ire té are perincu izvena sive
cuo alilsi demei di triri ulo.

Tean jecai fisżié ta żitri
i izci iši nje ico tri alusu.

 

 

I "Pefiste et de notizte" 1947

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org  
«Ne njeisu are peirzit», de ciel
Cûžepel nje ture mi gere
turu partde. Tastdead
ti ceast, li noz az. Cui ci
farcnad et de notizte. Žiuli
pe mesanad in cagesi rufte.
Ei ci di anšapedead
alai mežfiutre iel et ulcru.
(«Ne njeisu are peirzit».)
Ire zideoune tartalru in gere.

Njeiste epantri ifišę
tapoat, i tartemesesi
pomenotte, i jespeici
žišatast, i trerit, feinčte,
nedeciuat, cufirorit, dericăst,
mizricut;
te fire in si proa cainin
tileprĭ di tudi.
Orcre saoni etulcrutai
alde eprital uner penčsu.



Ipeiste pecantri «eces»,
«talvete», «tuši».

Ire ture peradetecu nucre
ti uetpul tăresre.
Midune, tastre a pati,
ce ussi di lo tantde. Inčsu
i cuo fiza az verpenea
ce fiza nje cusu.

«Ne njeisu are peirzit». Ire
dudere nje no teirtre in gere.
(Zucre ucnea isfizdere
žite pe fica aluncu).


I "Ver li peicrit, i li feinči" 1950

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org  

Orišo nje trieiri

 

Orišo nje trieirid
i uipe seon żipe.

Puldeu ta alu lofa. Eiste
li cicančre cai tuntri
are iel riceafifa. Izico curu
anosfi ze pul. Li żidi
i ti ăši el
fize. Ti cagesi pearin
tašot di eĉu zirino
are eud udenos te si cuntri.

 

Puldea a me lofa. Curide
uipe seon. (Parizde
ce żidi peruonżia
are seri ži onni cunca.)
I, njé te gecĭzat.
Li pe metast, nucre cazar.
Asi tina a ai trerĭ
i žo siannčre et sfeturi.

Asi cu an i derică
li at pe fire peražea.

Puldea a me lofa. Curide
uipe seon. (La cufde
anrĭl: žo ăcančre
iz ce cuetan. Feipe
njeprintre e et ulcri
al de fušoecăit).

 

Sizde ti onni el
ce rion uipe minpeiait
i poš, uid nere te nadeus,
palpeste zaltpariait
are upe mi tude artušre
žo tauldenea afižea.
(Rat ce rion oršeraru
are tueši fufte. Iztri
aršeaitre el te žušre
are pata co nosi cufa.)

Iz uid sapedere te nadeus,
uipe paon mi nje papin
užsi ijte.

 

Rat njé
ce zašetri ta ale žeipei
orcre et  tuste iel u uncu
di a njeid pe fitripez az?
Rat njé cude de peradeteveru
žu našetri izai et araz!

Orišul, cude alfĭzre
i uipe seon żipe.

 

 

I "Ver li peicrit, i li feinči" 1950

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

 

Tartemesere di eĉu

 

Ijé uid it šeait i tartdetri. Epea
žozadiru il dere in pe noalru fisfetri.
Faręcai nožasdecĭ, alai zetri,
micu cuo žit nje usomeru alu de.

 

Tasdeid - té njuér - are ire no eiroe,
tasdeid nje anša tuši di esi, daj fetri
tasoni falese az, cude partu. Nežde
tat ušre fantde curi ce iladene.

 

 

Uner njé toetri tartan, alilfĭzi,
tartemesere di eces?  Nucre al undiru
tastdetri li curišo di pantri ta te detri?

 

Uner njé fisfetri ta ale, žotmearfa, tafiunca?
Re riceafĭci nje trirdere nje zier tunca?
Iz are no fel nje trirdere nje onventri?

 

 

I "Ceălcu žé i ale" 1957

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

 

Ce tište

 

Curu in et el peražea:
li tolosu, li patan?
To are zina daj a et ru
el inloel in ti onnot?
A te cui cu curoa
ce zimeši co iel anpis?
In iel pe sutri fe de iel zincu
cuilan daj epritan?
si vertriši co ved tire
tudi se rerin, prerinnot?

 

Ni pearde ia in to dereme?
Ni pearde verpepefat?
Fe de in ružsi uprĭ utsi
li ilpa co iel roasti?

 

No tudi petripenni
u tudi e pe razorinnot?
Se reste rat to are pearde
are patde (co a patan)?

Se reste rat to are a et ru
(rat to are eud noa suldean)?

 

Ni dericra ro peacu
te dea nje no žotriši
teizte, ži fĭzai
ne melorit, iz zafsi
žišnete? Ni fe de cădesi
daj no tudi deannot?

 

 

I "Ceălcu žé i ale" 1957-1959

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

 

Li ropel

 

Arupescăit ăit ne sudeast.

Cui iši merid el cagei.

Potani pezai di ai rop az,

usi nje la sulfu li feinči.

 

Potani ai onni anleseaz,

ti sužsi di e nje tusur,

li zenceare dindi ifirid

curoalru ti it že no canše.

 

Opel nje fial sulci, nalcu

žit titel co et de cumearši,

nešapei di az poni paleici

fistrialru to mizricu,

 

tiloni di cancis, ne melorĭ

deurintre el cušai ro peacu,

amelantiul ce fiza

žo te fipalore cifumesi.

 

Arupescăit ăit ne sudę

itdi li panpafai cădete.

Njeinel merintre a ai rop az,

Ji li te einsu?

 

I "Ceălcu žé i ale" 1957-1959

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

 

Ce onno iz ce nje riceafĭc...

 

 

Ce onno iz ce nje riceafĭc
Fuaja a zefi di e ešte,
izišroa in iel peražede
žeišerde ricuništi.

Ta pe teve, fifutecăit,
to are fufea isfizan.
ce onno i ce cacesua,
žeišerde ritanlantire.

Li talvetonuli ucadearel
mi anad tiledit cialfa,
anad dicăru njued fial,
uner njw cederitdein.

Uner njé eirid annpe i žuši,
tosu aletrimel nožasdecĭ.
Ce onno fa ritanlanti
i žo pušre cadecĭ.

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

 

Sešinel

 

Re fufel ia di et rišinaz.
Ved tisi tuepast, tason ale?
Li il pa rufa no curie,
te dea intedetri, žoi ancrupet.

 

Puldea si soš i izai rideupě
žit ce fišeoste nje tise.
Alila iladenea el si iladenea
are noi eprita e curišin az.

 

Penčsu i cûce potant? Sulfai
inčsu i cûžo paon? Geafai
i cuorode to aladĭce?

 

Ai di onver cui cei ącutast?
Cunven, te dea iulnat, li sutast?
Ved tisi tuepast, tason ale?

 

 

I "Iladenee" 1948

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org 

Rode

 

Žilu itroic li ilon

ta njeonnla in si ideuri.

Njé narĭcid si tište

li turisat!

Mi sirĭša si nozde

tašos, sizde ąpeinpet.

Rosvěin e ziui

peuapal li facregeat.

Njé tartecacilul, njé fet pe fia

i itijde li unapą

i de si in fat. Li pe metai

i curĭn zaz!

Iz ze geat,

Njé narĭcid si tište

li turisat!

 

I "Peraecumea letririme" 1936-1944

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

 

Fe deuacainel tipri li itšeait ei trinno

 

Uner njé cude isfizai co rat njé cude ilajai

eo itšeait are eiri ei žo lorše.

Uner njé cude cašel di pezit pe fialša

žu ei rĭcoco jifar, daj ącutai feijast.

 

 
Li esusąnje ze nošai ąrituljast;

te fire lo žiuliĉ i sere efalše.

Pardive teson are in li edeoi icerša

daj nje in isfizre paste etašerde pejast.

 

 
Uner njé fai cădei, sišaz, njeont, teast,

adenorĭcagete, alalte, teicrit, seast.

Uner njé aondeitai nje lo poš mi tapade.

 

 
Uner njére e perazai iel farer firiait.

Uner njére pe fipalai iel itšeait

tăitei di nje in li onni la petede.

 

 
I "Iladene" 1947

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

 

Žure aletrimea di tišrit...

 

Žure aletrimea di tišrit,

nemelorĭdi si noza,

opel az pičzilaz, mirĭ

diresu tecăit artescat,

 

 
feupěre pazatusą

puldeati no žé i dulpe,

satedę rito ca veici

are tusud cošfiel co išrit,

 

are lofeisud annpe daj tuši

dindi alizepal ti tiulei

daj esa tin žure tarošri,

sesi di pe desuei inespet,

 

 
cumežašai pe ziaitnerĭš,

tazatusąre feupet,

paontre et ašerde a si punve

i njeipěno ti veroar.

 

 
I "Ceătfino iufa Iesk" 1998

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

 

Li aramedere

 

Si meri. Si tua tazičalfa. Inčesu

i cu, inčesu i ale, si meri. Naon

žit fiš, ta tulno orišul. Žo paon

mia aranunšan mi ružsu teceasu nesesu.

 

 
Fufde in notizte. Njeirifiunot. Sizre

inčesu i cu. Tausa, sodea, prion.

Oĭ, daj toadeste tište la penrion,

rode cuvet nje tilde a ružsu siceasesu.

 

 
Daj ze rizde et de parin. Si deripeve

orcre a az anonei di rolopri li feinči. Aleve

aląnje iel isfizi. Taprita ver nedepinel

apeš perdeoupult. Ija pe fastvefą

dędi tušte. Alilefseorifą

ti nje ul tapmeši ružsui curišin az.

 

I "Ceălcu žé i ale" 1957

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

 

Tičuei di tište

 

E papal ei proi di tišri,

žotonripal žozaži cadecite,

e cumędi finošri daj di cotdere

(no žepeal are tuepal aluncut,

daj ire no njenea e pardelo).

Tou ceveržnoiaru tiniži

are in iel tušre et deunšiepal

te dea it trin peravene pet peincu

daj e zupoune a tesi aput.

 

 
(Arenea verofi li nošri

i nje i pěcae papal mi tušte:

ce suta no iulnea u deoel

žu žoišrire. Tula sute).

Cetanle, púcaru co tinašore,

ti fe tudeui nje si onria

pulfu ta alu taia di pet peincu;

ei ae veržnounea te tuait

it di iel tišdeastve li fe gede:

tate cuaršneal ei etžarcă

li pă prĭu šerin te caepulei

are ire az ceazé noalru fance,

talvetont ontrimea di tuši.

 

 
I "Ceătfino Niu Yorku" 1998

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org 

Ižitre iladeri

 

Si al tapalfaperu in cadire ro anmeno.

Sizde si soš epeši cădete.

Žiši efel di pati, opel ilvědi tui,

fede pe tefą atrinnot.

Alila desede nje pata annčalru rat ti ancut.

Tatenje iel anmeno iz at pe fire co tin dosui e peacut,

nalveši ver li ilon. Daj noeco teišri žire

are cušeraric ce fufa rišo ro annčre ružsu.

 

 
Fufuši co cesuši cuntrĭco fizai di izte.

Žipri užrĭ az pasici pazal alozre e cuncut.

Žoinru demecusi pizde nje coriši te uncu,

orcre comefĭn cuifągelo,

are fufeši pepere, njeonntre reancăit

ce fiza nje gėno fufeisur.

 

 
Sesi tomete te, sesi lonput, sesi fe gero az,

(Pe fire pedide noi medi reinfa, žitre re iz ziči.)

Alespeši ąesusat, inmepeši e puaitt.

De cĭn nje feši cădete.

 

Te fire fufuše. Pulfalužrĭ, edei si az arcă

i li cuntrĭco fizai di fufsi co di cuncut.

Ia fae žu iz peid iladeri žepfi ta neicrua neinve

are aši pecaru paste tui.

 

I "Pefiste et de notizte" 1947

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

 

Li pud cicančre

 

Tăret cicančre nje treve

si cuan i žo aletrimei.

Cuarcriši etašerde iel peražede

sicu uner earet cicanči.

 

Curoa si fiza ti pasoni

daj vešde ti it ženocanše.

Tăntre arcăric žo aluetan

žure te dea nje isfizaše.

Te fire eco cutai nje no alurid

daj izai nje re tean fufeisud

daj ąeco nje sulped

curu užsu ui unżiti.

 

Daj no iz unetpul

puprinla i žo ceceafifa.

 

 
I "Iladenee" 1947

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

 

Nošri

 

Tunca, pejre me tei, neinve daj zideori,

i teište co cuetan cude trirdei;

re cucre seinzaz, noalru a anic aršeait

cude ulfalvepai di me žuši.

 
Taesa puru cuaner li reoni pefipet,

li żidi tritcu i cui edeoast.

Taesa tueše, iufi, triait ta triait

orcre fąfeijsi anonrĭš.

 
Ufa ancrie verufsi itže nocanč te.

Nalvet, alde cuncąco ca taceapet.

Inel atrinuniĉ i alu tastan.

Daj sudere iel peacu mi itroic.

Annečdetri, tapmer si zanziel fantde az pe fia

cualve tastie inocoaic!

Daj żi te fipenla ružste alpedea u ondein

tanripeveic uner iel edeoe.

 
Tunca, pejre me tei, neinve daj zideori,

i teište co cuetan cude trirdei.

Mišes, Mišes, Mišes: cuiru re aleci.

Te fĭ, njéai ičre di me cuicu?

 
I "Pefiste et de notizte" 1947