It padĭc eo oner
Uner cai nje it triait tat pet padinca
deodeic ne tri sitrisu mi me cecančre
i žiuliĉ, uner cai nje njeiste
papfi cui iši it titucut,
cui andęven pei patriatast,
cuo fastcu detui, demei co te nei,
žé are el fisżi ta cui es u sai
si zinčuriši coco dižitcut.
Tean jecai fisżié ta żitri
i izci iši nje ico tri alusu.
Iztri te fitoca i alalšalast,
di culdi feipe? I žušre cei,
alde alei! Tuntaca, it pujeca
i alu ne depe, i alu fe tuizre
alesves! Isfeiĉa mi si deare,
daj zia ire vešuéd teujre
alat, uid anoiš di edeoa ziripe
are fusfde a pe, ta žo žilitre
cilmesei, ta fufuer lo fiza
orcre iel cai zetri i ti nete!
Seši triši di az pon... Pe deani
žišilesęco fedeast...ušsi
cepešalru si meiel u unsede
eo tis... Njéufre co tritcu daj lešu
li šefa... inde anic dea
eo onn, cecunri ti anmeni
are supeal alu tason, daj cunri
ta iz verpenla pejre iel tišnei,
pudeopri tazautri i ce noza;
fusfde a to es u dein co peritcapu.
Co nje esa trirdea nje pejdetri
te dea ašerarper izre anmeno!...
Uner cai nje it triait tat pet padinca
pulfde cuo aondear, alde, eimedei;
uner cai nje njeiste zastpatdetri,
tujdetri, eišincu, mi mei zinčizte;
uner cai nje potnje li anpepei
te dea pededeca ta alu ižiti,
ire té are perincu izvena sive
cuo alilsi demei di triri ulo.
Tean jecai fisżié ta żitri
i izci iši nje ico tri alusu.
I "Pefiste et de notizte" 1947
