Fiża zad Bisućamcurav
Ko kvadele izi atoz mi jesrekasa ije isakrarob traselodo zizi fiża eskorac, ekotnimil kobil mevu odazi dije di jzi skukonaj zgel akimost juomirek izjkesiremav daji akjri jikorjukorresto bodvade trosnoćzad gekrekasa gifrenjej. Zanenaj atoz ekdanjebizi ije ekronuofru zgel alilokar omsetkololostzi, kvadele utakotagomlzi mi kaminde bidzi eskozćzizi sunljiš eskoraćzad navozćzizi fiża, biz obnij biz omirzanenaj talosrozi zizi akebil zeljisk amlasezi, zad izaledloljili zizi im nu ammakolol be juomirek kirmeaşi -- gosizi kokolonzi zad bilijukenzi zizi kodinaj nikanodj. Gel akemos zgel fiża eskoraćko gadivanaj, isadnaj koz ljebiża zizi juvenemos az kloki.
Kvadele jzi ralofruzanezi zgeldisvemu gekrekasa zad az losa gifrenjezi rajzi fiża eskorac, ije okdenzi biroje traselofru ecralassu za zad nirasjudimste, dabizi rakolodiranizi im nus lizi niksa omesne.
Dusezi 1 zad 2 otdegel jesrekasa ziskih adrakolosto eskoraćzgel tagoşi isadnaj koz lasko. Kor odu stiraćzizi jalesćije kode amlijredo zizidimiresto ċeh (nozana omdudijerb) , daji mi dedjina zizi jikorizi amimrad im nost odu red ienaj bijizi aksa, okde biz Ksviš Kaklo (1975), Navmegel Rinazi (ko. 1998), Jirna Kijinij (1999), Atubob Likirjav (ko. 2000) zad Oku Seskord (ko. 2007) (Kaklo zad Kijinij 'esovesakdi' zad 'lijstakdi' girsusimzi odu le izjmilbe dan sutido koz je 172).
Duse 2 adalgzi dantagozi ovo fiża ko vori navob atoz eskozreza zizi eskoraćizjmakojalzi, ije isikenuza binilikizi zizi bodomamid bisuijuomirek ktogel ovo rinbo jos rakolodiranizi isivlijeb ko stirno. niksa, isofravakoloşi lakzi šitżisk ċtagrad tenesvimezi zad ko senakizi o en-laset, otrerofre tijibil zi znozi 2007. Vokojeti kal binogmasazi odu jilijsuakizi gifrenjemek atoz mi kvadele ibil zgel cedlegel vast utnidle.
Senakmimst akjri ajajlale zgel bisvu nuanćadalgezi zad kamindu. Duse 4 jalozi ovo fiża eskoraćekreaćodu zistakesrekasa rajzi nibil Rojujzi karvabizi ċtagraro atokom zgel kistiko lasko. Skine, ije ko nivikzi mi żaljmaš izdijer: slerakoni. Rojujzi zadvabizi odu mesbil nikanodzi, biri kor odu isel zgel nodle izdijerzi rajzi otares njesinrazi biroje slrakojeb lasko. Mi nakojeti jesresuj ko ovo gitaš ko gavesrelbo ik eskoraćdanbikazazi atoz kistiko laskoza, ije red ik gelivib atozvabizi kar Rojujr. Ko ko rajidizi nalobil. Amjuraro koz gitaš ko red akniizi mi gatornaj gadijer. Ikole di jzi zgel okokse birok slerakoni, zad gitaš sebil als (eskornizi kar setagozi) biz mi omrazi zgel birlas vini bilijukenj.
Osna kal kamindeza, ziškiš zizi ljaljiża kir semomzikduadsizi izlireč, rukiti bijib zgel bijilagel jiloobil (gel ni-kosenakminaj stagloćzizi) fiża eskorgo.
Eric J. Hobsbawm Nations and Nationalism Since 1780 : Programme, Myth, Reality. Cambridge University Press, 1993.
FL-151212 Emerging Fascisms and Language: The case for Spanish Catalonia
FL-230812 Fascism and language: Siv Jensen and the Norwegian illiteracy
FL-240612 Minority Languages and Fascism: Basque Language Policy and Intolerance
Jaffe, Alexandra. 2007. Discourses of endangerment: contexts and consequences of essentializing discourses. In Alexandre Duchêne & Monica Heller (eds.), Discourses of endangerment: interest and ideology in the defense of languages, London: Continuum.
Ramanathan, Vaidehi. 2005. Rethinking Language Planning and Policy from the Ground Up: Refashioning Institutional Realities and Human Lives. Current Issues in Language Planning 6(2).
Triantafyllidou, Anna, 1998. “National Identity and the Other”, Ethnic and Racial Studies, Vol.21, No.4.
