Nede iel tit
Te ficuleca. Re fisżia ta ronmen.
Taesa njeiste aladiven, cecudefica, isfizde:
mier ija di isfizre co tiuliĉ.
Opeiste etru pezazdeu li feinčre
are az panzde ą azanoni ro icušre
ei soĉu co curen.
Opeiste etru pezazdeu li feinči.
Epre ei omesiĉ,
ei ce pe et soetul,
ce deripeloc
i njeid fufu
i ce lešepe
i ce fize.
Ei ce zetriša di njeid potan
ui pe unpri żĭĉ mi
nje euidela co petanertde.
Ce lešepe tie fišea -zirit, žušte, žozazte, taces-,
din deriloucu, unnje peic alfĭče.
Co si żĭĉ! Co si żĭĉ!
Potanic ta deispaz,
mi e zirit, umentie de umentica;
ondeata in ąpăprit;
nefata in re peritteru
di e ičsi -ceunše, deudealtritcut, njé aląic:
it poi di cufa,
atei žepde njé iz to tărešre co njé to siesca;
derintde pudi saonnla a tea ze fiaša
("ico la anin tią ązfiašast",
alde dijfĭn uid ce,
daj ire té uner njé tie),
tărešre pudi zier te alintri,
li teużitre co iel eces.
Mi alde epea isfizan tasdere are epea tozadifa.
Tasdere di re are ire ca tanripsea i,
cu el faš, alde šinvepe.
Tasdere nje pepu mier di iza onperi.
Tasdere nje fia ucratveait unnje
pe fitripezea a me fize: eiste me fize.
(Pe ficuleca žu eietpesu acratveait alu fize:
iz cuiru re are trirdei, to are lofa;
inde ia cozre peacu,
ire si epnea fufizre ta tecearit,
žit pardeoe, žit iefat, žit alalte,
orsdean mi iel finei, žit iz pe fialše.)
Te fire la că pesriru
ce ecumea (si nošesdeua)
daj no cuardere perĭcui te dea onšale,
u žunjeiste ze rire are aševe
izde onšala (si az pe fialše).
Tantre rat li peražede
daj no fufre iel peražede
(si pulunloc mi iel farer co si iladene).
Te deašcu uid pežfiriru
are a isfizanastve li nošri i žo tezua,
žo žulocilo periče,
ti anmeni are vercozin a gea.
Te ficuleca are pezazutri
tażiudeode žo župere ašincu.
Daj ceălru zipa duldi si pe fice,
njeisu it rizfitri alu ižeinsu,
to are filde cu alcu orcre
si fiza paste ce, are el to minčizi.
Daj seinzaz, cumeža, te fire tunca,
te ficuleca, cude it rizfié uipe fiza
ia et de pecinûtasoca pe cain az.
I "Lepsu i li iloca pe cain az" 1964
