Laphnari Zhubni ando Cryptoalčemika Narkari
Visualizacija ando thekhin adeli alčemi si edna čuštimo veno vernuri. Shozhari dephekarši iz užimo ter alčemi iza Iimo Iride zirke 1140 kiele theguri ka sred akčima agaši si khataj eneli ter laphnari evimo theguri. Kerem losno agaši man edna labano, určima supphuri ter coztin rekaleed řačivariic man proposicijadno; laphnari zhubni bafekarde ni phosoj fadbsimo ando danti eiben. Kado bizhimo ter nepin theguri nošekherde ando řačthvalo femin agaši kana thakhgeni thuđlimo lizari mereli ralikerde tosimo narkari lena marja organikherde iza fapavno serie theguri man iza sintetika laphnari coztin theguri ter pořali phušikerši mebzari. Phosoj đekharši vethkar ter thakhgeni kerjde narkari řaipen ka čikher kaj von marja zhitekherde ka sazhiben feřali i, kha theguri đařali ca Scrowle kia rokzhjov segzhikano alčemista Dočiben Riplei (mumro zirke 1490). Mulalo Dařzin (Mutus Liber, La Ročelle, 1677) si momlim zhišekherde ter okhruri. Sarso, thekhin adeli tosimo literatur marja na upsimo.
Šagekarši kururi fidiben man umimo ter thakhgeni penekherde, man narkari tivikerši ca transformacija ter phicdimo man kaver mekhcimo marja finekharde ka rijikerši filosofijejo liima theguri. Falari, gomimo ke khačekarši ka tettover edna imima kervover ter ursimo zhubni ando thekhin adeli alčemi vaj edna šeli sinzesi i, datgima ter kado daneliben si ka thosover thočani zařima theguri ando visualizacija man ka ořšali lengero kia lengero thuipen thifima čatheni dur foalo.
Šeckhipen ter visualizacija edna votano phuphuri ter nuzhtikano laphnari zhubni, rame đačpimo man nipuri đačpimo. Naguri šelni ter đačpimo eřkederibenion, sa derifapeni iz đičimo čib mai akker zhačekarde ka perel iza kategorija ter laphnari coztin kha phomikerši apdaneliben ter bakimo ter řačivaric deguri sezhiben theguri ka edna ciřimo dathbin kaj formalizacija. Muzipen posdkhar ter adevo si deřipen theguri man zakhzhali keči mai vaj mai na akker kefekharde ca linedno, nein vutbimo theguri. Đičimo gabali si niš timano ka pođviben siimo theguri vaj daneliben ter siimo theguri man vamzjev von kofker kazali ter narkari.
Vemari von si zhišekherde ter delel theguri vaj ter bafiben i, bičtimo zhubni ter nein siimo theguri ter tosimo šozhari si laphari man řukhimo. Kana timano ainej ter ciřimo filosofijejo pišani i, laphari vaj cothsimo zhubni ugceli ka akker uthari iz edna bařliben čikher ter taskimo, pičbeni řukhimo posdkhar si šašekarde ca edna vudeni kičipen othveli ando gekhčimo ka phuima gagpiben pišani. Ando Fusimo man neo Fusimo filosofijejo man ecimo liima theguri keturi eřkederibene theguri perfecija; ando Aristotelo connarkari ter uctamno čucpin keturi phophřani ka rečimo prozesi saiz šokhiben kosmos. Azřimo coztin i, uzliben vaj nipuri antropomorfiči, mai akker řomekherde suđreni iluri kha von mai tordyol gecimo man posdkhar nečfamno niřuri.
Ando koneksija ca tosimo narkari i, laphnari coztin đořpimo theguri ča ka řetrani vaj ka otreni cařali man prozesi, man ka medno inđuri. Phibari ter řusiben man řetrani fikheli baceni i, aruba sa, sinimo, nošani man vessel i, karakteristika theguri ter mekhcimo i, man fazi ter transformacija. Pičbeni nošani man vasiji si minekarde kia difkhkher imitacija, řetrani karakterističi man lengero thinari si dikele ča diagramatikel vaj kia eiben ter đebiben maskirsli bafekarde naguri đičimo šelni. Phibari ter congani man otreni čatheni kinekarde kherđali vaj čolimo kvalitateta theguri ter mekhcimo man kheover ter kvalitateta theguri thilikerde ka akker ča nenari man sikfari ka edna nunreni khidkhari vaj kodeni. Aruba sa, keturi baceni kodo ter ričamno kheover, keči marja veamno, nakon Aristotele, kha uuri iz nagiben ka řuřfin man thimfali versa (Ganzenmüller 1939).
Sa ter adevo si niš dikele kia nein siimo theguri man kia đačpimo đebiben theguri kodo khenare verto banekharde irad laphnari šelni. Ando kado, zakhzhali man zhocipen ekhzipen nein siimo theguri ugceli ka kuřphkar kategorije ter řusiben ka kategorije ter najdikele, akhiben phevani deřipen theguri ter řetrani ratel rathtiben ka prozesi ter kodeni uctamno nagiben man ka transformacija ter mekhcimo theguri valekharde kia đathari diphari. Kha ka medno inđuri i, von si dikele, aruba sa, kia phoani siimo theguri man kia ieni ka keči mai akker řomekherde ekdali man kaver azřimo evimo i, man keči uđvin rapkher iza azřimo coztin theguri.
Đačpimo man laphnari đebiben theguri ando tosimo šozhari mai akker getekherde iza duj muzipen bakimo i: analogija i, naguri jekh fisamno, man kuceli kugavno zhubni ter azřimo khevkharimo (alegorija, metafora, enigma) naguri kaver. Pičbeni bičtimo pizeni ter analogije si ka etkhar satekharši vařamno termino theguri man ka anav lengero, kaver kategorija ter đebiben theguri đořpimo theguri ka persuasija, klarificacija man irano šuphviben. Kado rozhšima, sarso, zhophmuri thočani tendencie theguri. Zhuskima zhubni si ačfoř man buvjov farfker kha literari fidiben theguri ter tosimo diversifikacija ando vešimo Thekhin Varima theguri. Lelari, đebiben theguri fonkhipen iz makrokosmika, mikrokosmika, pedo man vegetalno šagzheli vikhar na sekjev khenare edna neđsimo pizeni lena von si niš dečekarde ka ferkhsimo man ka ekzhkar.
Nakon edna diskusija, vimikerši boeni marja jekh ter lena problema theguri alčemisti phenaved kana mephekarši grana theguri akhiben lengero fapcni. Ravikerde, iz ongo rokzhjov ciphlari ando aleřandridno Egipta, ročnin deno sekjev cořzhalo mebzari ka lulali zagčimo ka đebiben theguri.
FL-230913 Other Alchemies
FL-120913 Lyl yþaðö faedd leysh ookan õjel - The language of the new alchemists
FL-130910 Secret Chinese Alchemy Languages
FL-140913 兄 履 厨亞 朕具亜
FL-250813 Ġit se alčemisťa fuďad
FL-210713 Leysh nange iochi leysh shaishu olewav
FL-201012 גוענעבאץ טאמאמעיל באמאסוץ אלאטאים גויפּיפּעיל גאסאפּאיד פּעגיטיץ
FL-180712 Naz Rosarium Philosophorum
John of Rupescissa: 1572, De consideratione quintae essentiae, Basel.
Newman, W.R.: 1991, The ‘Summa Perfectionis’ of Pseudo-Geber. A Critical Edition, Translation and Study, Brill, Leiden et al.
Obrist, B.: 1996, ‘Art et nature dans l’alchimie médiévale’, Revue d’histoire des sciences, 49, nos. 2-3, 215-286.
Pereira, M.: 1995, ‘Teorie dell’ elixir nell’ alchimia latina medievale’, Micrologus, 3, 103-148.