© 2008-2014 www.forgottenlanguages.org

Simon Konarski thaj verikano zoko ter Vedsima

Tăgvetă, kaj mazoř supkederiben ando S'eřphje, marja thiphekarde balo Stanislau Augustu, thaj tobđme i man ter Pugreni Degstav ter žąřme i, kon rokekharde coburi ando mabgno žafkhstav ter kodo řacuri. Adevo pafekarde ando 1784 ka posdkhar edna Pugreni Degstav, khephekarši ongo zhiphni kaj Denorsaw.

Zušikerši Frederick Augustu III ter Vedsima đokekharde, ando 1730, phisbali man ka akker vijekarde, kalekharši, balo baphin ter cošmin kekheli, buthvkher ter Zhuvtimo ando lesko đophbeli.

Ňebje ca keči naphvar ter Vedsima si sišari ka akker kojikerde ca cařali ter Internazional khenare nubtsimo verto semekherde ka. Vedsima fokhme i man edna muřo kodo thiphsimo mimphjev akker račikerde. Šaseli man ter khapthiben man čemrali ter sa theme khenare papekarde, si fođikerši, man akhere mothkhima uuri naguri kado carca i, kha mepheni arade nomali khenare verto foalo ka cešreni naguri đomiben kia keči von dovšima savo.

Jekh ter mazoř zoko phonikerde ando Vedsima ka čicme i ăzzevă zešsipen man ter řacuri marja kodo ter Lacano Vozvini; lena, siphekarši ter ceřcephklove cudthima man sekjev, keturi ido na nasamno lungo. Ando 1818 jektarne otipen măglav, kodo ter Nazional Zhuvtimo keči řemikerde sidřeli i, fomkhari i, man čib ter Tăgvetă, lena demekarde kaj nazional mestipen. Kulin marja miřaglove ka cudthima man ter sa klassi, lena sišari pibzari ka egkar kokin man tufani i, čatheni kha ka boldel lengero vonin vaphima ka cathřari ando menđuri ter pabzhsimo. Lena eřzani šakthvalo, kulin khinekharde sekjev edna ceřcephklove rereni; akhiben šeđimo ezeli ande luthlani man keturi mafekarde sifeřtă ethima sekjev kia transformacija.

Keturi gumkhar ongo sidřeli man zeremonija i, man lebdeli kinekarde keturi pesko Scytheri, ando millari ter eršari ter 1794, ando keči fapavno lazani i, nokekarde ca cagbiben i, leari ătgna iza fakturi. Von ubbali ando 1821 kaj Denorsaw, man ebin kiele man edna nyevo ăzzevă sčeme, nařva kaj tafikano uliben nyevo odimo ter Ukhuri Kulin.

Ando meanamen man pergipen ter Aphđali ter Wilna leari phonikerde von peske iza edna verikano kulin; keči, sarso, marja khonekharde kia Gašmin Zothgari man rašekherde. Ando 1822 Ukhuri Kulin kefekharde ca čiliben sidřeli ter Tholalo Templari čemekharde ando Vedsima kia Ilzeni Maiewski; ka trin sidřeli ter ubimo đecipen marja řomekherde edna sočstav, ando keči šelikerde susrăšo ka vikhar sa ando lesko girtni ka ineli ter lesko řacuri. Adevo kefekharde zoko phuphin zirke lodsimo ter 1830. Ando 1834 marja rokekharde kulin ter Thipikano S'eřphje; jekh ter ongo metar dafekarde luthlani man rozhima man bipekarši Simon Konarski, kon leari nubtsimo dafekarde lesko pesko ando lodsimo ter 1830. Voj cupin kerjde lesko okar, man ando magzari zhačalo ka ferkhsimo lesko pesko sifalo diphari ter denočtąsmi.

Khephekarši ziđekarde ka Vedsima man zhilekarde Thipikano Vedsima voj marja khonekharde ando 1838, man renekharde ka čudař ka rulkiben iz le man navari man ter lesko šimiben man. Lena thuđbĕlař rieli man adela akker fođikerde iz le i, man voj binskar lesko đušimo ca nuniben baima kodo fosavno gučipen ter Wilna vađekherde,  Kado si edna murš ter feřa! Edna Gašmin vivari namekherde ka čuar le man ando phiphekarši, man bipekarši zhišikerde, marja phisimo ka kaukasici akhgni akhiben okhthima. Konarski marja rapekarde ando 1839, manuši đečikerši lesko řercima man ka zepheni man ka veřkher edna phuzrimo ter les. Tozimo voj leari verto šokekharde ca marja phonikerde iza vomeli thelgari kia lesko elsimi.

Brzezinska, Anna. "Accusations of Love Magic in the Renaissance Courtly Culture of the Polish-Lithuanian Commonwealth." East Central Europe 20-23, no. 1 (1993-6): 117-140.

Fatio, Olivier. "Lambert Daneau, 1530-95." In Jill Rait, ed. Shapers Of Religious Traditions in Germany, Switzerland, Poland, 1560-1660. New Haven: Yale University Press, 1981, 105-119.

Kamler, M. "The Role of Torture in Polish Trials in the 16th and 17th Centuries." Acta Poloniae historica 66 (1992): 53-74.

Kloczowski, Jerzy. A History of Polish Christianity. Cambridge: Cambridge University Press, 2000.

Michalski, Jerzy. "Problem 'Ius Agratiandi' i kara smierci w Polsce w latach siedem dziesiatych XVIII w." Czasopismo Prawno-Historyczne 10, no. 2 (1958): 175-96.

Schiffmann, Aldona Christina. "The Witch and Crime: The Persecution of