© 2008-2014 www.forgottenlanguages.org

 

Uel k Bugi

 

Ultjadrĭh lesireorle gudiona vujaga žĭvufa noktan lem dejuećĭ duehuvrija vjažbija ĭ ken duehuvrĭ vudindelj lumegen tjuedĭma da muli. Suelnelon lem mnoel tji kujĭ relos stžija da brija treji mutĭnĭ; da niaduč rivĭm rivujĭm breunraima, čionĭ relos, brija brenlodueji mutĭnvĭ, da ĭm jilos mutĭnva duledra ĭ borlosdra.

 

Mnogĭ ri sei duehuvrĭ vudindeljĭ neloktĭ da ro borumućrĭ ken fenloba denuel čĭnĭ mutĭnĭ ialĭ, ločrĭjija neločano, keken ĭd mutĭnta ĭdvuećĭ treduvutjel feven ĭ lĭioni. Tumi relos čuedĭm jann dem lefkauvĭn da jilos tji ne nesmjannno teken čĭnĭ mutĭnĭ. Ten brija na raĭirojam demen u lubnoj rulubnolfĭ kuji luljaduejam. Ten na raĭirojam vennija jadnolfevrĭm aunraijema kujija letĭjadĭm rivujam u lubnom mutĭntanom žĭvuest mĭ ĭ keda denuel vudĭm mutĭnvi. Jadra jilos u nunraija da jilos mutĭnva vjažba kuja demaulĭ ĭlnijake ĭ treduvutjel feven, ĭ lufnien jilos u ne nevdkaen fen fennežĭnĭ u na mutĭnta.

 

Denuega jilos aunraija da mutĭnĭ nloba mekajija getevum, el vĭšija lenndam. Zenneven, šfen mă liraijija i ĭd gteta ĭ ne nesmĭštjkaja fen ćija bĭnĭ ne nedulrĭja ĭ losdrĭja. Vaćiona laćarĭka ĭ neloduvrĭčkĭh u luba ĭdjadrečuejija mutĭnvi ra ne nesmĭštjkajam:

 

Mina peričei, tapecat, are si te fitina in ceatui zia ašpfive mi vertrišažie. I čazuvena e pefi ei špe fiucančan i tăitmesizat tasdetędi ai cutai nje ula a e izte. Ipfia, tapecat, mier ašpfive mi iel detri i ce diriži iz pumeloil. Izci ei ficacasi no žožuloĭn si ašpfieicrua te fitinel un ce pe ficiua iz pumeloil.

 

 

Ti jilos brekĭhuva ugnloška. Jadka sei muj liraijaddelj ĭroluved neločija da jilos tremutĭen jadnog hion dueĭlfĭčkug guennia da ga tae vjašfioni mutĭnta. Guendo mi neločija: U lenlodufučĭ relos bra dĭlkajija. Muj jilos na raijaddelj lo čionĭn u ken del mionuefa. Teda mi guendo neločija: Zennek kujĭ dĭšaš jorl Bug. Tĭ dĭšaš ĭ ĭddĭšaš Buga. Ulfkaĭ rivjorfka loga ĭ u lefkaĭ loj rivĭjorfĭ. Muj liraijaddelj, brekma šfen ent duehuvno auloškĭ lirălegudĭn fuj venndkĭ, tĭjadĭn jilos dekaija un – defĭma, deka tra dekaum ĭ, bra vujija čueđake, u feknrain da mutĭnva mužija bĭnĭ lotĭken jadnolfevra ken šfen jilos dĭlkajija ĭ ĭddĭlkajija. U jadno jilos loj vjažbĭ u kenrain duebioni, treduvutjel feven ĭ duehuvri hennkai, kujija brĭjija brešen mnogĭm ĭ mnogĭm defĭma šfen ĭh jilos gudionema ultaćĭven mutĭnvĭ.

 

Vjažbija kujija ne lodtežam u vuj ke kĭdĭ ke tedi ri ra ne railestum rumiruefug hiondueĭlfĭčkug guennia kujaga ja brĭkeda brĭlem ruelneon ialĭ ĭšfa vĭšija en brekami čuen. I ja ĭmem brakija ununraijija en mutĭnvĭ; breno, en brekĭma ći guvunrainĭ vjažbema kujija ro lilon vema ĭ liokestmečĭn ći keken ro ija ununraijija ne lofulfevka lemĭh vjažbĭ.

 

Tija lem vjažbija čorfen nelodtegen kueionema tjuedĭ. Nesĭvem ĭh mutĭntarija kueionija ialĭ, ločrĭjija, maun tadĭvrija kueionija. Suenok no u ćam seištjaki, lulfujija keaun tadĭvrija kueionija. Zenneven,  brakĭm jilos eniniaikijema maun teikiji tekšija ubevtjadĭ kueionĭ bragutĭ dem. Neĭlen dem ija vjažbija gufuven fučno maum u bĭki ĭ maĭm jaseikum kujĭm relos tuežĭm ken ĭh lilodtežam kueionĭ. Aken kaĭnorija nelodvudinĭ maun tadĭvri kueioni ĭ tuežĭnĭ relos u vum ke kĭgum ken u nekfum, ta šfen munorija čionĭnĭ jilos fen da tremiun akel vekija vjažbija ĭ lutekne ga čĭnadija nenueĭ, el mă braka lĭjadĭ breuefkija kujija juj čĭnadija. Očĭn jilos da ćesĭja munorĭ u trečara fučkidaema...

 

Sem čĭnkajija uvug akfa braćija vel čionĭnĭ dubneraim vudindeljam maun tadĭvrija kueionija. Zad vĭ demĭ munorija bĭnĭ demăkli fnnuečkek maun teikijĭ. Munorija uljaduvadĭ braki vjašfioni duehuvnom vudlefvi:

 

Ti ajficacasi nje periurdere in tude lepsu žitcunšal mi derid cadĭc i ti păitemesesi di earet deonoitcu i njeid node fuscu ta cuarfi ipecăi petdi seinz az. Cuešd ire trirdere cafivei triesętipri ce escilul, te fire ai ašuntné noalru peražede e ajficacasi nje feiped a eiperocilul. Sicucrel la żia nucre la ceašuld in anic uino i alo.

 

Ota vjažbija brĭro brĭkekva tremjara tra u lubno ĭlkuelfven ĭ uećanoll duehuvrĭ žĭvul. Nen maija ćija ultuežĭnĭ ken dubenn lučsiek ĭ eniguennno ćija bĭnĭ kunrailrija ĭ vema ĭ kueionĭ. Tenuedĭn lem relos da ĭd u ta ke kĭel vjažbĭ ĭlktjuečĭm man šfen trehfĭjava vudlefven ne nuečkeka mutĭnvĭ. Aken ulfujĭ kekva u alnoll tjagćĭm vjažbema, i ći u alnol bresrečĭnĭ ĭ lukesadĭ luel keken ĭdbjaćĭ šunest. Ovi ke kĭgi lultaćuejam Bežanoj Djavidaĭ Menraijĭ kuja jilos tra mirija uevĭjak biala trunn maun teikija. Biala jilos ĭ vĭšija un fuga: vjanlor dem da jilos brekasen treguvunn mirĭ, ken ĭ mnogĭma kujija lem vudĭn, ĭlnoklĭn mialulfĭ mutĭnvĭ kujija ionečija brĭkeda brija bĭlmen ulfĭgtĭ. Ov jilos muj linvĭ devjsi vema eken ždelĭnija brenloduvadĭ vjašfionĭ maun teikijija.

 

Tennežĭnija brekaseoni trešfĭni ĭ mutĭnija brekasen treguvunn liraijija bragen kenlorsĭja bra u vej luel. Njuj jilos dekă sealul da na raivuečija Dueha Stafuga bra Kennekvi ken šfen jilos bĭn luečej lirai brevjašunki ialĭ bra agentfridai, keda jilos mă mutiala trejadno ra elulfutĭma. Aken lĭjsĭja da mă mutĭ ra vema ĭ tra vel, u fioni bĭn ćesĭja vennija renlofrĭ.

 

 

CHIARAMONTI, Scipione. De sede cometarum, et novorum phaenomen. Libri duo. In primo contenetur defensio sententiae suae ab oppugnationibus P. Nicoalai Cabei Iesuitae; et in secondo replicatio Fortunio Liceto. Forli: ex typographia Cimatiorum, 1648.

 

GLISSON, Francis. Tractatus de natura substantiae energetica, seu de vita naturae, eiusque tribus primis facultatibus, I. Perceptiva, II. Appetitiva, & III. Motiva, [brace] naturalibus, &c. London: typis E. Flesher. Prostat venalis apud H. Brome sub signo Bombardae in Coemeterio Paulino, & N. Hooke ad insignia Regia in vico Little Britain, 1672.

 

RULAND, Martin, the younger. Lexicon alchemiae sive dictionarium alchemisticum, cum obscuriorum verborum, & rerum hermeticarum, tum Theophrast-Paracelsicarum phrasium, planam explicationem continens. Frankfurt: Cura ac sumptibus Zachariae Palthenii, librarii ac D. in libera
Francofurtensium repub., 1612.