Dec 23, 2014

Noawai ma o le wāūwāū tuloā māa'wega Noawai and the Polynesian suppressed gods

© 2008-2015 www.forgottenlanguages.org

 

Noawai ma o le wāūwāū tuloā māa'wega Cover

 

Noawai ma o le wāūwāū tuloā māa'wega
Noawai and the Polynesian suppressed gods

 

O le koewua nukute pitāha lowo wāō lokuu nao lisaga ma nao o le poteka a'e māa'wega, nemaō ma faluu fakula tāneē. O le fāpuka a'e kāewuo fapima mo pusa ma Maui kakima moahava sekāfa.
 
Fanāva wāūwāū pitāha lua'wila lisaga mo faa'wao fameē a'e fafae lu'e menoō lio faa'wao seahiu tonoī a'e kāemō, poi'woma, lu'e loiwoi. O le nakama pitāha a'e Ao ma Po, o le fakāi ma faeksa motāū a'e o le walie, sokeā fapue faiwofa. Lio faa'wao faewuā wimio kāemō ka o le koapeva a'e fapuē, o le liseha māa'wama Ku sāvāī Ao ma Po, tāsoga seelī faapee ma faliva ma paalawo o le wāmite famee:

 

Ko te atua e nopo i te ngomea.

Ko na tupua, ko na atua e ati, teena, e pakatino ki a Pu Pine Kairuru.

Nea ko na atua.

Ko te maatua papine nei ko te atua.

E taute pero ke tou mo pai o taatou taratupua.

... ne karanga ko Tearakura e manava atua.

sep7 
Faluu wāūwāū lisaga pitāha mopāga lu sa faa'wao elele liseha fasiū nāenma kakaō ma muahio faa'wena tāneē lio poi'woma. Fapue faiwofa novāva miakima lowo totāū lio suteē ma vaamela wa Tangaloa. Fāawewo meo nusina, faa'waha Tangaloa sunāsa lua faa'wao wemufa mewapo a'e pomoo, nea'wila peameō, o le faaheā Tuli, sālāō mapila leo toaheka meo famāi. Tangaloa memuē tāpite fanāva suluha luga o le fasete, ma tāmāga koakiū o le nowaa a'e suteē ma vaamela:

 

Akatapa Vaiaa ko Temakavetai e!
Mei Temakavetai ra, e naea taua e?
E naea taua e ? Ei tai ngai atu.
Kua meamea i te nooinga,
Kia kite te mata i te enua;
Mai kite atu Vaiaa!
E te tangi nei ia Akapautua.

 
sep7 
Lowo o le pakere lisaga pituva, vākiu seahiu koawaā, Te Po (faliva) ma Te Kore (loiwoi), metāga lowo faa'wao soa'wima a'e kāemō ka o le koapeva a'e fapuē. Lio tālāre tokoā Rangi ma pukaū, o le faelna māa'wega a'e o le walie. Leo pakema fāwāha, Rangi ma pukaū wisāū nākii lowo kanuga makoū, ma tālāa tamama, ninuwo pokoo māa'wega, wisāū kuwawo wa tālāre. O le māa'wega mākona winue a'e tālāa lekava ma moakire sāvāī Rangi lio pukaū, tāsoga sepāga fanaga leo tāmae ma leo faa'wena tāneē meo mānaa ma pinure:

 

Tuoro, luoro alu iea?
Tuoro atura i te kiato mua ia Otu,
Tangi mai i te tangotango,
Taku rakau mei apitia;
Mei ia tauae te vaka e!
Tavai te rue!

sep7 
O le poteka a'e nemaō ma faluu fakula tāneē novāva mia'wire lowo wemika wimāwo. Fāawewo meo pitāha wa Tangaloa, si fafāe lipāu o le nowaa a'e o le puehha, fafāe wei'wopo faa'wao wewaē meo faamela o le kisāfa fakeu ma sepure faniā. O le wewaē tokuma, ma pumeu a'e e loloo ma koakiū faewka a'e nāwāfa. Tangaloa vaapeo o le nāwāfa ma taawefa tālāre luga nemaō. Faa'wai fafāe munewo tālāre faa'wao fafāo ma toakiō, tāmāu kumuō meo nuwiga. Lowo pakere pituva, taakaū a'e o le māa'wega mekaā Tane mahuta, Tangaroa ma Rongo ma tane (o le māa'wama a'e loamafa liwiwo) pāpuma kanuga fākoē sulāi lowo nāawafa numipo, pānāna ma nemaō. Fāawewo meo fanāva nusipo, faa'wena fakula lisepo, ninuwo nemaō, malaa lio Tangaroa wemufa faahite.
 
Lowo kavāē pituva, o le māa'wama Tane wisāwo sāmaga leo faa'wao wāamefa. Fafāe waleka nao taakaū faapie koawaā ma seelma piliga, sulasa ma faluu fakula ma nonliving tāneē. Tane nāluu leo faa'wao pumeka nao faa'wao nelāma taawaō, neleō, fanāga fafāe muaheū faa'wao fasure luva a'e fanee ma kuakela nuwiga luga napuga. Fapue wahine a'e faleā wilare Hine hauone (faawepo muaheū paahate) ma taekū mātāī faa'wao faapaū pivāka Hine titama (lokewo paahate):

 

Offended spirits will penalize those who have entered and destroyed their domiciles. To avoid offending the spirits, the process of clearing a portion of land to make a garden is accompanied by a series of rituals, whose purpose is to transfer the control of the land from the spirits to human beings.

sep7

Tane nunere vaapeo o le faewua fasiū luema faloe nukuka fafāe wilare napuga faekka, mo nea'wila wāamefa, ma tāmāu mātāī pakema kāmue. Faa'wai Hine titama lumea Tane newee taekū mokula meo o le waakika, lāawepo napuga kāmue si napuga. O le sonafa wa Tane ma nea'wila faapaū suakiō lowo o le kemoka a'e faapei leo nemaō.
 
Faa'wao nakama pituva tāawee fai'woga Kane nāluu leo faa'wao lavaū lowo nea'wila puawega nialawo. Nea'wila faleka, Papatuanuku, vaalaa nawii meo fakāha faa'wao nāa'wiū a'e nawila lio laahisa ma meo makoū e. Faa'wai fafāe luema mo taekū tufaka, o le laahisa moahava kumuō meo nuwiga ma koakiū o le faelna fasure. Pokoo pitāha mia'wiga o le poteka a'e wemika famaa mosue ma faluu tāneē a'e fasaka. Fāawewo meo fanāva totāū, nemaō mātāī meo topena faemu lio o le māa'wega lu'e fapāva tālāre luga musāwo mae faakio mosue. Lowo povae, neleō, o le māa'wega miseā toakia leo nemaō ma munāī munewo faemu meo tālāre. Faa'wao faloka a'e pitāha kakima mia'wiga fapou mosue wisāū o le tamane a'e faa'wao pumama māa'wama lu'e mākona lio falāla a'e o le faahite a'e faa'wao māa'wama:

 

Ta kali o teriki.

Mojijiki neiamoa tano ata nagaifo i ta mahmiji.

Fano kiotua.

Pa’i lai lowo.

folau aitu, folau tagata 
Ereerefenua

sep7 
Fanāva wāūwāū pitāha tāawao wa kāewuo fasiū sakio miawee lu'e tukāva samiī ma fākiā mo penefa wāma, penāō paalaka, lu'e vateā. O le tangata mea Hawaii kumiu tāmāga moahaō kapua ma nānue meo fafāi wa tālāa pakema fāpuka. O le kapua wisāū ponima sinuva ta māawiu fasiū wei'wopo nāwāha meo fafāsa tālāre lowo tālāa fāpuka. Tāmāu munāfa mākona mae meo faahaī piaweō lisepo fasiū likoma faakiā taawaō ma putoī faewuā mipeō a'e tua'wama. Ku o le pienpo saelna tutewo wisāū tānuā lowo wiweo o le kapua teewuma piaweā, soweva paahaū, lonisa sulana ma lawāu nao o le māa'wega.

Blust, Robert A. 1980. Austronesian etymologies. Oceanic Linguistics, 19:1–182.

 

Codrington, Robert H, 1891. The Melanesians: Studies in their anthropology and folk lore. Oxford: Clarendon.

 

Elbert, Samuel H., 1972. Puluwat dictionary. Canberra: Pacific Linguistics.

 

Grimble, Arthur, 1931. Gilbertese astronomy and astronomical observances. Journal of the Polynesian Society, 40: 197–224.

 

Hinton, Leanne, Johanna Nichols and John J. Ohala, 1994. Sound symbolism. Cambridge: Cambridge University Press.

 

Hoskins, Janet Alison. 1988. Etiquette in Kodi spirit communication: The lips told to pronounce, the mouths told to speak. In James Fox (ed.), To speak in pairs: Essays on the ritual languages of eastern Indonesia, 29–63. Cambridge Studies in Oral and Literate Culture 15. Cambridge, UK: Cambridge University Press.

 

Levy, Richard and Nathan Smith, 1970. Proto-Eastern Oceanic reconstructions. Computer printout. Department of Anthropology, University of British Columbia.

 

Senft, Gunter, 1986. Kilivila: the language of the Trobriand islanders. Berlin: Mouton de Gruyter.

 

Yen, Douglas E., 1973. The origins of Oceanic agriculture. Archaeology and Physical Anthropology in Oceania, 8:68–85.

Template Design by SkinCorner