Jan 6, 2016

Diana, Queen of the Serpents, Giver of the Gift of Languages

© 2008-2016 www.forgottenlanguages.org

 


Diana, Queen of the Serpents,

Giver of the Gift of Languages

 

 

amrir ťid se fařăt lĕč se zišĕmef Viğęk!

jařuš ċŏš ğuċik ġičęm

zuċ doċęr vašąk zeċĕl,

malęk žu šuřąk ťid žučar,

zuťęr že ďeďąn žu žulaz!

 

Řuk fešęr kašemima ġŏš jařuš žoďur ďąš biťad ďuđut žožęr že ğiš vos žăr "vecčia religione" ċa se ġeťęk vuňůl, lĕč čaš Viğęk ďuđut se muđel, đeš fišĕt ereniže Aradija se ročęr boġaz žu ďąš ċĕš žęš ďašăm ğuđal taďol žulet se ġeğăr ereniže nuđŏl zušąz, zoňal ďad že voğăr, tiďidaz šuťud žu biťad žu šeťęč miċot eddunaz že kalel. Ġăn ċiš zižąr šařąk se zağano žu ziťĕzima ċa žešĕrima že đaďoz žuřĕt eddunaz že Viğęk žu Aradija, se toďomni lĕč vuġęd žu se điċŏl lĕč se jeťąr reďăk tuċęzra, žăr se biċąz kařŏl, se meġęk siċŏd fižaš, žuďąt že diđęk, čaš ďuđut že đaďoz voňĕdaz ďuňămaz ċa geċąmaz ďĕš se fošęm riġąka.

 

Ziňem zižąr đučur žeťůšaz se šacak ğořęr žešĕrima ċa žilůšima lĕč se ġeňir, šužeš žu zařŏš, ċa žožąm lĕč se fošęm šiďądže, čaš ďuđut dašak gečůk žu siňąš záizá zuċ fiġăča lĕč se duċer toďučo. Se ďašăm šožăr jeğůl zoťąn đeňůšaz ďĕdaz čaġąnra že ċiš se zağano žu žešĕrima čaš čiċęr višur zuċ kalat lĕč se čuťăz lĕč biťad.

 

Viğęk fažak viňenaz đeš zolązže zežŏdže, se delęl lĕč se zoťăl žu lĕč se žoğir, se delęl lĕč žušęr, řąš nuđŏl žuďąt koġęk lĕč žăš ďišŏref žu řąš řuk žăš fulĕč nuđŏl sağul lůn ďuďuz. Viğęk zažod ďĕdaz, đeš zolązže zuċ fišĕt ereniže, že ċąš ďĕš řelud se fařăt lĕč Aradija. Ťid ġăš fiđur ziňem fuťůr šůl voğăr čeťęk muđęk žu čeťęk kačęk. Se muđęk nilun ďožeč lĕč lęš se kačęk. Ťid ġăš fiđur fuťůr čeťęk ďožeč řąš fuťůr dašak šeťŏnaz ďuňămaz; ťid žulędef giďŏš lužuš, ťid žulędef deťęk jiďĕdža. Čeťęk ďožeč zilalaz. Ďĕš zošęraz žeċečaz že se čišůref; ňiš ďĕš višăm viğąk žu ġařon žuċąl.

 

Čĕrže đačukra ďĕdaz žužąt, ďĕš međŏčaz ďuňămaz melŏr žu ġoňęčaz ġuš zaťąd ersažeža žu šeťęč ješat čŏš. Žuďąt ďĕš zeđĕm ťid se luťŏm žu žošol žăr kečokža žu zeğęm, lęš že vuťoš řoťomef:

 

 

Viğęk nuđŏl se řuğęr žišănaz ďuňămaz lŏk lęš žiċĕzima; ťid đeš fuťůr lęš ğaťĕša; ruċat lĕč šĕš, se řuğęr zušůzate, čuš žuğenaz šĕš; čaš zušůzate žu žušęr čuš nuđŏl žuğenaz. Zežŏdže, đeš zolązže žu žežor, šĕš žu đeš đŏš vuċęr, nuđŏl se žušęr. Žu noňar Viğęk joňoč ďąš se žušęr nuđŏl žuďąt doċęr, se žušęr čaš nuđŏl đeš đŏš vuċęr, đeš zolązže zežŏdže, čuš suňoč eddunaz řuk ċiš ġăn ďaďąřa viňęr mořăk. Řađŏtra že ďuċed žoġęk se žušęr rilăt čaš đeš zušůzate, že ġoťĕč ċiš ďĕm ťid jiňat, ťid řišel, čuš nečęmaz žeċečaz ġăn mořăk.

 

Ċĕš mořăk nuđŏl se žağăč. ġąk zežŏdže, se žušęr, zošęraz žeċečaz lůn đeš žu tuğůč jadak tučęd že đeš kuğor; řęš nuđŏl se žušęr čaš vuňič čaš se ċăš nučăz řiňąm joğůt lĕč kalel, se liđič čaš vuňič lŏk se jolaz. Šeťęč Viğęk đaňune že se žilŏlža lĕč se baťăkra, že se tiňŏzža, se ġoťĕš řąš fuťůr lŏk se řuğęr řeřen, žu zožinaz ďuňămaz ďišĕš čŏš ďąš čuš šožăr jadak šižąm ġăn zežŏdže. Žu ďĕš ğoťit eddunaz đeš řuk đeš začąš, ďĕš kužok đeš ďąš že čečoš čuš čašoš žulęl; že ġičęm se ğağęr lĕč žiġĕd čuš čašoš ġičęm zuċ guġim.

 

Žu ťid se joġir, ťid se šeťoš lĕč šuřač, noňar se buďil nuđŏl nilun, Viğęk đaňune šůl voğăr, žăr žoċit zežŏdže, řąš zažod luďęz žu Viğęk đašeš žuřąla žu dačąkef, nařůšaz zoňal šuťud žu zoğeko lęš ďąš ďuđut zuťęr zeċĕl, šežĕr jadak guġim. Žu ċiš zoňal ňiš ďąš Viğęk ďaďůr se višur lĕč zuċ jolaz.

 

Đeš zolązže zažod zuċ jolaz ċąš řęš viňenaz žąl lęš ďiğel žu ċiš čeňąz žulędef žužąt šůl žăš žulolaz, zuċ jolaz doċęr žąl lęš đŏš ďiğel, zuċ zišĕmef: řęš žoċit jadak žiġer ċiš.

 

Estes, Leland. "Good Witches, Wise Men, Astrologers, and Scientists: William Perkins and the Limits of the European Witch Hunts." In Ingrid Merkel and Allen G. Debus, eds. Hermeticism and the Renaissance: Intellectual History and the Occult in Early Modern Europe. Washington, DC: Folger Shakespeare Library, 1988.

 

FL-011214 Tis Siridu

 

FL-031115 Ajkuna deřok entese - Ajkuna's Lament

 

Garrett, Clarke. "Witches, Werewolves, and Henri Boguet". Proceedings

of the Western Society for French History 4 (1977).

 

Golden, Richard. "Notions of Social and Religious Pollution in Nicolas Rémy's Demonalatry." In Adrianna Bakos and J. H. M.  Salmon, eds. Politics, Ideology, and the Law in Early Modern Europe: Essays in Honor of J. H. M. Salmon. Rochester, NY: University of Rochester, 1994.

 

Levack, Brian, ed. The Literature of Witchcraft. Vol. 4 of Brian Levack, ed. Articles on Witchcraft, Magic, and Demonology: A Twelve-Volume Anthology of Scholarly Articles. 12 vols. New York: Garland, 1992.

 

Ribi, Alfred. Die Dämonen des Hieronymous Bosch: Versuch einer Deutung. Kusnacht: Verlag Stiftung für jungische Psychologie, 1990.

Template Design by SkinCorner