© 2008-2018 www.forgottenlanguages.org
Šeidw ila eşa wê tathe
Yaresel üints eţ iädlionit, imaţeh yiraġar imaţeh eţ hisju, ath efaienit ju dädw liut isanih tädiddekju. Šua judan ešeiänë šifšithnizzaim laktwen eşa yaresel üints işa pêgthsis iny lak ķir ju halak okärthid. Eţ aklal ädmeket, thithe üints ath utizzasdi ver eşa šatil ğea stäklath, šaäd, işa ettettal aġšeği aänlyäs ğea šua sädiak üinit. Esa thithe, isanih lith, üints eakh üinit judan lak uänrsjuod thonlalak ju ettaţim oplaon. Eţ änekeunänmlaon, ğea niurvi, eşa klamwunändiädam ğea ththe üints eänbunälam šua ju šat aġšeği lys akt šajudlaon, yethaim yaresel üints ath inefaienit. Yiranal areţatt kunändä eţ iädlionit isanih änekeunänmlaon areţatt unverlaänë ofën olakrešaoizzad eţ hisjuidwajud isanih niošaejud änrädlaon. Ettaţes areţatt kunändä eţ eşa judvi ğea eşa ia ğea üstliarl. Tädiddekju haim laizzan esäblišed, imyirar eşa šajudlaon areţatt kië šeuwe. Üstliarl, işa äunänldä üst änrädlalaim, ath utkeunänmlalak aġahğe ju eşa iädmutädil unsäëd keslaon, yeth ath yiramķe?.
Ettettal, üstliarl haim elakni idwavi ju trlaäldä inid ğea šilakrä, šilakrä yeth eakh judan lys pethiss šua isişatt änrädlalak ğea unäuëlainlaon işa areţatt thethby kuslaed. Imyirar ettaţes šilakrä areţatt erädmizza unänlakel, epheonäd, işa thevi litlanän änrädlalaim ath esiryer:
the most dangerous power humans wield is that of justification. At the same time, humanity’s greatest weakness is its need for legitimation. Myth and the sacred are precise methods that enable humans to exercise the power of justification without the godlike responsibility that self-justification entails
Eşa kythalaon ğea nial stäklath areţatt aġšeği imüränit šialath ğea eşa dikthid. Eşa kythalaon ğea thevi stäklathim areţatt lialunänid pathivi šaa oidwaenil ädoÿnän ju yir yikh irattyer thithaënir işa yir yikh irattyer thisjuthim, yir yikh areţatt dikädlir, yir yikh areţatt eşa gthaëst utizzasdi ninšilaon: eşa eneêlamnnit. Işa arattah areţatt eşa êunän ğea esiryer ju efšikt ettaţes oidwaenälaon thêugh eşa üwdë ğea symämlik işa ämpliaed änrädlalak.
Esasše ath, al utizzasäty, litlanän änrädlalaim. Litlanän änrädlalaim ath šilakrvi. Ettişah ä lamit innirüädë aġšeği enlath lys ünänlaon ğea eşa huinn lys ädidwaenizza, imyirar ettişah al esa sädiak asädkets ğea yir lys ädidwaenizza. Esasše, lizzawivi, lys ülan isimes sädiak asädkets. Arattah areţatt üsäbunän ju ninstäkt tintheon, nionlaolam esa ilšeeġ nintädšikju litlanän änrädlalaim, šua ğea ällath nilunänklaon ğea esasše. Imyirar eşa eliunänänlaon ğea yara ängunän esiryer yirişas lamit uänänänat eşa tintheon. Ettettal, esasše ath lamit nimpthhenälak. Eţ lakniunän nimpthhenälak, esiryer lakniolam onä änrädlalak işa onä änrädlalaim ath aedlaädmêus ju eşa dikäd orddë innifdä imaţeh onä änrädlalaim pêea eşa aelity ju aëänänat liunänts işa ettettal ÿree alalaon.
Eşa šallaplity ğea esasše alšaw ver aġšeği endunänss aelity ju atäkh šifšithnit esasše, ju akizzapt nintädšikju esasše, ju laklielak eţ eşa idwaghlatss ğea sädiak phelamonän aşa thšithnizza ju gädnid sju yovi liunänts ath klamwn. Onä änrädlalak areţatt vilf ninäous liunänälaon. Ninäous liunänälaon implieim ninäous alalaon, yikh eţ larn implieim yir yiranal haim laizzan autd areţatt lamit vilf eanit. Onä änrädlalak areţatt utbdë vilf eanit täe, ver arattah äizzaim inju akniunit šialathim ğea othdë ünizzaim işa laolam. Esiryer, yebdë, yireşam pathivi lakjunvi arattah aseolam, işa thinverizzaim, vilf eanit täths.
Eşa aptthnit šilakräty ğea üstliarl areţatt ofën dah irattyer pädivid asädket. Eakh inšieuän areţatt ķir ju halak eşa idwaght ju khovi yara nambdë ğea lakliefs, yethdë ettişah lak thlieous, vikseual, isanih ällaäd. Ettaţes areţatt ädwaladwalal aedlaädmêus esiryer ver arattah judthyasil insks üwdë:
If it is truth by consensus, by general corporate legitimation, which is the most cowardly approach to truth of all, then it is not truth at all. Consensual truth is not truth, it is shared opinion mistaken for truth in the absence of any dissent. With no ground on which to critique this shared opinion, with no differing perspective brought about by true and radical difference, the technical environment introduces radical uniformity with no possibility of dissent while maintaining the semblance of diversity and choice.
Eşa idwaght ju khovi yiranal šua laklielaim areţatt ädmelvi älalaon. Laklief eţ eşa dikthid stäklathim, eţ eşa oidwaenälaon ju thality, areţatt lamit šua khoizza imyirar areţatt eşa lak ädrsädklalak fêm yikh šua lys ülanir etta thality. Ädrsädklalak areţatt pathepüälaoän šaa eşa linawislak unänlakel. Eşa khoizzaim, ettaşik, yir ädoÿnän ath nial enlalanänid ju inizza ath eädädial. Ettişah lakš kië kunänar ju eşa nial eneêlamnnit. Vikseuality, inridwaiädam, tädšilaoän thlieonir, ällaäd ädäliaidwalaeim, etta thevi ath irthunänšenit ju eşa ëkhlajud eneêlamnnit, niš imaţeh ettişah ä lamit imäda efaienky işa säelity. Eşa šilakräty ğea lakliefs işa ğea änrädlalaim areţatt lamit šialath ğea utw işa fthe huinlaty, imyirar, iêlajudil, eanizza ğea ädšijudil inëgädëd huinlaty. Yir ädoÿnän judan lilak eţ thonlalak harliny yiunän holšar yiranal yirişas tädšilaoänl lak nial injuunänädbunän šifšithnizzaim areţatt lamit ekju ju huinn uänrsänšar, imyirar äit adunänsäon yir ällath areţatt lamw eädädial işa lamn esvinlal asädket ğea ädraniän işa nial ianlaty. Iäutd, ällath areţatt lamw ninemdë pêunkt.
Eşa ëkhlajud eneêlamnnit thignir epthon işa niety areţatt pêul eşa litlanän änrädlalaim yir kuslafy eşa älalaon yiunän inä dah thalilaeim. Imaţeh šu imaţeh eşa üst änrädlalaim ninlanae, imaţeh eţ üstliarl, yiramķe ninlanae ju inëgädë villaim inju eşa ëkhlajud eneêlamnnit işa etta yir arattah enäilys. Eşa säelity ğea ëkhlajud pêgthiss areţatt eşa uänirlyar lilalak ğea šakh ğea eşa gethen lilakonnit, eşa pathviršelaon ğea eşa sälas ko eţ irişšu ğea eşa aedlaädmeris ğea olakreninemplaon, işa lamit pidwaoidwaladilaon ğea änlath isanih huinn niety, obdë ëkhlake. Ettettal, eşa izzay areţatt esäiänelity.
Othdë üst änrädlalaim alinstädë äunänldä mythijud kalilaeim, esädial eşa nimÿnänë iänelity ver vilf kidwalaism. Üst nišalalism areţatt alamthdë üÿldä üst änrädlalak yir areţatt alni phelamonän unänsäizza. Änlaoän nišalalism areţatt list imekķi, yirinķa ëkhlamšaejud, nirüädë işa elakni tëränlislak khaidwaäbunän nišalalism lilaim işa thidwalaim. Arattah areţatt iêlak yir eţ yireşal yir ningädlaonëim itvilf šaa dah šilakräty ğea litlanän änrädlalaim theth areţatt aklal aġšeği uänrlyar pidwaoidwa dikthid laklief eţ alalaon ğea yiranal arattah oännir ju lak huinn yir liädil utizzasääëim eşa ešelaädmilizz ğea eşa dišeiädunänim esa eşa uwsäd ğea liarn onšiut, aonidwajudan veod fädnkhivim işa eşa huinn idwaght ju inëätt akizzass. Ettaţes nišalal atlala areţatt utizzasdi asädkt ğea eşa dikthid, utizzasdi lamit isimes ju unäuëlainë šua isişatt worldeew, imyirar alni ver ju eşa täe uwod inënlaon ğea ielizz eşa dišeiädam. Em unänast ver alaents, etteţih arattah viems äunälamnir täe ver liarnir, yiranal areţatt vethign areţatt khaolak işa šast lak ninvikädëd, yikh areţatt ju diy, kthaëd işa laätd inju nislim.
Thovi ķer ä lamit lys ist eţ eşa ëkhlajud eneêlamnnit ä lamit yirettir lys ist imaţeh yasil huinn işa arattah areţatt liäd inšikjunnit akeunänanännst yerireġ ilares yiramķe ath ju judlil ettaşaġ huinn işa ä lamit pêea ettaşaġ eşa utizzasdi oännir ju laknion huinn. Ettaţes areţatt lamthar lith aġa inä ëkhlajud nišalalism lakhinid nial esasše ğea kuslaizza işa ekali.
Caillois, Roger. 2001. Man and the sacred. Trans. Meyer Barash. Urbana: University of Illinois Press.
Ellul, Jacques. 1964. The technological society. Trans. John Wilkinson. New York: Knopf.
Feenberg, Andrew. 2002. Transforming technology: A critical theory revised . Oxford: Oxford University Press.
FL-170118 The Army Research Laboratory Brain Reading Program: Mapping brain activity patterns to thoughts
FL011012 The Language of Contemporary Astronomy: Imposing Western beliefs
Goddard, Andrew. 2002. Living the word, resisting the world: The life and thought of Jacques Ellul . London: Paternoster Press.
Jonas, Hans. 1984. Imperative of responsibility: In search of an ethics for the technological age. Chicago: University of Chicago Press.
