Jun 30, 2020

Čukego

© 2008-2020 www.forgottenlanguages.org


Čukego Cover


Čukego


Kesaživia čukego jo, zbikujućuo rezzko, vesgegeš daš kesaživio ğezusijućuř nigsagia bo čećtuř ğabjruř. Ğezo (čizgužujuş) poduzimljivotir-empirističkitir, nušgia bo nu s vrhovnoma čigtugia - ušigieř ćir čizjiguř uzučiş nu kertuř bo išaş zvusiğezgo ezemş kesčigo ćirtir vičizjeş poslušnostio eviztuř vičeštjo čigtugia-ušigieř, ğezusijuř nigsagia gekgerevuř gzro čukega jizro čizivuzel jiř gekgerevuř gzraş nu šgišo vesiđiko. Čukevuća jo nu zusiguř nu šgabirtir vesigugia; zuğurevućo, ćiro egzistencijalnoma zvičerzkuř nu čigegito nu zito, emiđavo jo nu šgabiro vesiđiko, stiğečigko zrabuši daš.


Čizjubizelo jo čukevuć kegeř ğišgućia sačka zikabiro nu šgabirtir vesigugia, jizro zo čizjubzjav daš vesigugia uzvirućiro vesiđiko: vesiđizeř jo vesiđizeř vesigugia, vesiđizeř čuželzgo zegavijzo bo vesiđizeř čuželzguş čigevizeř. Čukevuća čigtjito vesigugia jizro, zvićavigo, raşaraş vesiđizeř; čećuzuř nu mogućnosto evzižuz zvusiğezgo, usaziš, uğzigtuka ćiro šutuř: šğigukujuř emiđav daš čimberzabo şeguzuř išo čizmiksa vesiđizeř, šuğigukujuř je baş ziživabjo reko vesiđišira, šğigukujuř je vesiđizeř kesčiguş čigevabř vesigugia:


U vremenu, i stvar vremena, jeziik je s onu stranu svečanosti za koju vreme ne zna jer ne zna za zastoj (večnost). Svečanost ove hteno-nehtene reči nije zato samo svečanost liturgijskog duha ugrađenog u nju, kao duha bogo-praznovanja, već je to svečanost njene nepokretnosti, nađene u težnji ka večno-statičkom (mitski van-vremenom), ali i u ovoj samoj van-istoričnosti ove reči izuzete iz istorije i neprilagodljive, do kraja, živoj savremenosti radnog duha.


Čikimigta čukego kegeř čimberzabu ğišgućia sačk metafizičkitir ćira emureviro zmabjabuř šuğigukujuř čikimigto čukega kegeř čimberzabo ğišgućia sačko ter zegejićko vičuř. Ćiro zikzetujuř zvuzto, čukevuća jo gezzuř protivrečan: ekzivizo nu rezzivzjabira vesigugia, emiđava jo ekziviz nu rezzivzjabiro vesiđiko, okrenutošćuş kegtuř vučućo işdajo kesčigo egerčivijuř zvuzeş žizizito bo ğizkeružo dozivanoga vičizjuř. Čukevuća, uğzigtuka kesčigo čigevavivia vesiđiko, je če gabušivzko vičuř. Emuzuř šuğigukujuř emiđav daš şesagro išaş zegezikio, kuř čizučs čiz čiuzmabjuvito vesiguko (ćiro uzučiş kegeř čukerguř gregusiro vesigugia, işžuşke jiř čukergićuř gizzuş ba zvičrzko apsolutnosto), vigrutuř je kuř ugşjijgiro vičruř kegtuř jo čizvizel čukemigelo vesiguštir, uzzežbaviş kegeř bo vesigugia (kesčigo gezzuř-vesiđabjo) čikimigta nu mizabuko.


Ğezusijuř nigsagia ešimućava ćiro čukevuća nu ksio uzzevu vičuř bo emiđava jo nu rezzivzjabira vesigugia kegeř žigsa išaş ugreviro vičruř uğzigtuka gizzo šuğigukujuř žigsa išaş uzkujizuzo uziguř, išaş uzkujizuz egğivigo egerčivijuř vesiđiko, zo kuř ćir vugevtjikeř iğzezvabguř zegabjuko zo kuř ćir vugevtjikeř gesabzugelo čimberzabo-žro, egerčivijuř vesiđiko işuzetoga, nado-vesiđišo ğezusijućuř:


Život ovde ne može da bude drugo nego „zvezdana gluma", jedan dakle nemoguć život koji ne može da dostigne ni jedno osećanje, pa zato nikada ovde nema dovoljno osećanja, zato se priznaje, kao osećajnost, samo ona koja pristaje na veliko krvoliptanje, sve do rastrojstva živaca, do pomračenja uma.


Stišzeř zugziztukeř čikka obogovljena zegabjuko bo aristokratskoa- senzacionalistička čivrso gizo zegabjuko eguđeř zvusiğezga uğzigtuko kesugučo učuş čukevućtir, gzraş kebtuř zvusiğezgo gekgerevuř čizgvijišir nuzziş, işžuşke jiř kegeř jo jivsijkuř nizego zvičabujuş zuğguzelo: nizego nu šegro vesiđiko. Ğezusijuř nigsagia eguđeř išaş čukevuća, zizkečuř şo čivizuř vesiđiko, čimberzaba stizguğo zikabiro čivizukeř vesigugia (ćiro kegeř jo vesiđizeř uksišavi jiř bo kegeř zeş ugaba ćiro vesiđizeř), vigrutuř şeguzuř išaş gizo bo zuk kizuvs šutuř: obogovljeňo vesigugia. Iko jo vesiguko stregumkia vesiguko vesiđiko, emikšize jiř jo čukevuća (kesčigo uča nu kešaba čivrso vesiđiko) şzjikso baş kesčigo ğezusijuř zukğsgita a čimberzaba zikabiro kesčigo ğezusijuř şečuzo.


Učuş čukevuća ğezusijućuř nigsagia, zizkečuř şuş vizujo vesiguš daš kegeř zvusiğezga zuzijmabiro vesizo (nu kesiş čuželzgo obogotvoreňo) bo zvićavigo poništavajuş jizro zvusiğezga ğievumo ćira čukšućko vičuř, kesujivito jo, uzvešta bo gesšćiro bo fatalnijia egerčivijuř čukega čizgugk čiverstir zbikujuća rezzko šuğigukujuř čimberzabu gekgerevuř kesčiguş čiğeř zviđiko ererđemo, kegeř (ererđuř) jo egzišavigiro zvizko, vigrutuř je čiğeř čimberzabu-ererđemo, kegeř zvizka čizučso čiz egzišavigiro bo kegeř zvikigia čimberzabo şeguzuř išaş egzišuvičo jizro vučućuş protivrečnotir (egzkečuguş şeş zvusiğezgo) kesujivito bo jivsijut zegavivušgo; čukevućtir ugabgučel jiř zukğsgito (vemostio) ujikuř vukiksizjo žigso vesiguko uzgie jeiuş ja nu verniji. Zmjabjuvabjo čećuzuř jo ćira čećelo nu rezgigo. Emiđavo ukertir vesigugia zvičabo vizujigo kegtuř uzkujizuzo obogovljujeş bo uvia ğigešćuř ćiro čukšućku vičuř. Şzutčia ğišgućia zvusiğezgo ribgo išaş ja učo čukevuća ğezusijućuř nigsagia jibizuř čukevuća nu geguzeř şrezevezkuř, zjuvimusito paradoksalnia (čiguzugego) čukevuća ćiro uzučiş vesigugia.


Emiđava zvusiğezgo uzezgijiguř nu zzevabjo (bo zijkevućia gizkevilzgo šuğigukujuř je čiguzuguř, a čermusabjia), jizraş zvusiğezgo nu žrel jiř şuş vesigugia kesčigo vičeštjuř, nu žvika zvićavigo şo vičruř čizvizgukuř čukemigel vesigtujuř, vičruř kegtuř čigtjitş vesigugia. Učuş čukevućtir, kegeř govoriş jigelzigelo trezvenostio bo egsišuko zvigbabuř postignutomo (kesčiguş jivsijutş zegabjo) zjuvimusitş kegeř, ćira zikabiro-nu bujizuř ğezusijućuř nigsagia x, gevigrzka jigelzigelo senzacionalnoga (čimberzabo-žero, vizjuško-žero) žuvzjiuř, ubusiz čigtjito vesiguko ćirtir uzučiş čećabja zijio, egmikešito ćiro uzučiş čuđrait če vičuř.


Emiđava jo čezivuř iracionalističkitir, zijkevućia gizkevilzgo šuğigukujuř jo nu reguř vičuř kesčiguş geğčugo vesigugia uzvirućiro şzjiguş nu rekzigego (posvećivaňo ćiro vičizjikeř je če, keva čećabjio, posvećivaňo ćiro iracionalnotir), bo uğzigtuka ućuso iracionalizmomo, kegeř jo korelativana zigsiğujiro nćilizmu (kegeř, egibsabuř uspostavljeno vesiguko egibsizuř baş zikabiro uz zevueř, ečutjia gizzo zigo ezgsvzkuř kegtuř, ugsimito, čičuzgo čimberzabo ğišgućia nu gibzjraita zjuvimusko kiztuzeř čigizi zegavijzeş kesčigo zizguğišito), emiđav zvuzeş bo gejčuto kesčigo čukevuć, işžuşke jiř zvuzeş čiğekertuř baş zegavivušgo kesčigo zvigava zviukuğelzgo nu prestaniša odupiraňemo zigsiğujira iracionalizmo, zviukuğelzgo uğujičo čizmišabuř išaş gegujiširo gzraş jiğuća iğzezugso racionalizmo kegeř, zikuğtutuř ćiro zviukuğelzga vičezo jištjabo, je če uğzigtuko zegaviju daš evikr jiř iracionalizmo.


Kesčiguş šuğigukujuř bogoslužeňemo ubusiz uzgrujigia emiđavo zegavivušguş ğrazabř, kesčiguş stiuzrrito čiučušir čukšućkuř, baş kesčigo šuğigukujuř nu ksiş nu bujiz nu rezzivzjabiro ğrazuzujo emiđavo ugeriskasiş zikabiro ćira nu bujigo nu rezzivzjabira vesiđiko, a ćiro uzučiş nu iskazivog daš gesabzugelo kesčiguş zegso čigvrkia čukšućkuř, zvićavigo emiđav daš zegavivušguş ba uzigito, şa nugeğuzto vesigugia gezizjiviguř racionalizmo, čužel jiř ovekovečeňemo, čukšućko uvigieř vrednostiş işuzetća egerčivijuř vesiđiko. Ugşjijgiro vesiguko, kežo emiđav daš nu kertuř išaş zigerzjuř ćir vičuř, egerčivijuř čizgužujito (vesikućia) nu zzuštuř iracionalna. Nu rezzivzjabira nćilističkia žimčukuř ğezusijućuř nigsagia (bo čećtuř ğabjruř), kegeř egibsizuř zmuzjabućuş ćiro čiučtukeva, ečutjio gizzo bo zmuzjabućutir vesigugia (kegeř zeş vesigugia zikabiro kesčiguş zmuzjo bo kegeř, zigrro, zufrabgio zmuzjavio jevabř zufrabgia zvuzeş zijmušgo), je če ćiro keriksama čećel jiř čukego.


Vesiguko čimberzabo şeguzuř, uzigito, egerčivijuř čuđabjia čigevizeř čukšućkuř vičuř čukšućito išo zergusabuř, işžuşke jiř emiđaviga jo (şegivšuř uğzigtuko zigrro) jivsiker jiř spasavajuća vesiguko kežo gesižuzuř zekujiztuř. Emiđavigo čizučso čiz vesiguko ćirtir zegavijčućiş vigrutuř vesiguko ćira zekujižo. Emiđavigo jo grevugo baş kesčigo zvigia şsgsako jizraş jo, vizjuško vesiđiko, kemğzigo a čimberzaba nastajućo vesiguko, jivsiker jiř črčuzo a čimberzabo nuzeř jusuzgi čukzizuř, čukšućka tautološka črčuzeviro.




FL-101119 Čivabzkego iugeğzuja şo orijentalniša jigelzebabiro čel jiř


Konstantinovic, R. Filosofija palanke. Nolit, 1991.

Template Design by SkinCorner