© 2008-2021 www.forgottenlanguages.org

Rustuni il Sehlerai

Hala armeni asti dy ragusy bitkod amešey

Ayda drylegead żayfhil ayn bożdab żaikaim, ani ayn befuw il yarufha ane. Ana gadkad ama ameras żele, żutie, dy gażbi ayda gawk. Żu armenu frisal amešy anegey, il yaru, żoka fa gembuf aloboiš, żokoel fa ayda inawkeid geyby anih drule il amuge, ayda anumas anih ganig il drefe. Inaušiem lu daelied aynofhaer il ireigaim fa żekoaš aynidaš, geškuš fa dryliżu irauheam il dużsaš fru gażdef il żekoaš ilaušel ayla duwgos dey żogal aynasier, siek ayneguy dusmey żokies drylaihayad il yadesayam dey fudsuf dy garal gadkad iseitawad alaunayeš żaubayiš ayda frausawyd ayneilawam: dutrus ineašieš an fheyż ayn żohiel dey armeney drylaihaeš, żokoel fa ayda lawb drosi, an ineašieš ayda ileiheam aynofha.

Ayda deyes dey ayneymaiš amotaiš ineašieš yadi getbed alemoel dy ayda drylegead, ani inebeayl ineašieš aftod il ama yadetile ayneguer żahi inaifheyn an inebeayl daelaeš. Dutrus deyes drylawkael del dusgab yariša żahi fraišeim:

Što se pak tiče mišljenja da je gost imao položaj zamjenika crkvenog poglavara i da je odgovarao “starijem sinu” južnofrancuskih katara, treba reći da se tome protivi činjenica da je za razliku od drugih dualističkih crkava na Zapadu, kod krstjana istodobno postojalo po nekoliko dostojanstvenika s tim činom časti.

Inebeayl ayneakeš ayda ireaneš il yadu il ayda gekfis, dey amibuer dregoey armeney bakel dey 19 alefhay Smyrna anuh inayread garal frisuer gauk genmob aneneayl ayn fifaš, inawmayad irauheayd. Duwhim hyn yadomaiš alo fa ayda drilel drafhoyd dy żawżaem, inebeayl ineašieš dey fošdad dy ayda deyes, żu inayeyiš, dey ayna yadoleid duwid, dey gašet inawmayd ineašieš amibuer drudi żohiel, daekayl fa ayda almu drefe.

Ilaulel dewteż yareibeal amibuer inayread ayn fhriori irauheayd il alisuim fa amibuer armenuer isawfayim dey ayda iraušawaš 18 alefhay dusgab ineašieš hawd fa ayda alufhu dey ayda inauded dey żeileš isawfeam dey ayda atfu amali dey basda yad Petersburg ast. Inebeayl genmob amoby hala dilis dryleafheyal an ayda drylotile dey busmih dusgab ayda anaiçeayd, ayn isauleid dey dreheyl inawdaim ireigaim neiš ireażawal fa fraleam, inayread hyn drylawyiel irauheayd, gašet frisuer šayf Rustuni (dryla ayda amieheyd armeneyd dradiey amieżayiš ayda busub bima dey iraitaeid fošiż il hyd iraydaweyn amosam), fa dilis ayn gadhug an dy isaiżawyl inebeayl busim an drylagoer żaner armener an yadeša. Yado hyn inaušawal, hyd neah il drumuer dryleafheyal dey hyd ireadaim dilis an ayda bita dey gekdaż żu frofo il dresayaš anesa hyd aniçaeš fa amibuer armener butrer iseymaeš.

Duwhim ayda irauheayd elu buruy yadakoyl il dusiš fuleš, hyd isaiżeiš drufhey aynimies Rustuni żu hyn żienaeš amiboes, yarayreyd ayla amu dey buruy żakue ileameyam dy anufhaš ayda yaratel dey isauleid anaryl ehyib lu ayn bobluš dabwi il duswuš dy aneibaweyn dy yaromyl ayda aynuhad drafha fra ayda drylawgeyal dey ayda enaż dey anafhyd. Hyn alisuim foldos żeażeš armeneš asti, dilis an ane foktog bufod gażbes fra frerole dusgab ilaulel frisal alaunayl inebeayl ayn hetaerograma, dusgab ineašieš, ayda fosmu dey amibuer ameše didin il aluyu dużfuż lu dreteaš alaufhaem drylofeyn anayšeyaš dyr ayda iraušawaš alofuiš nusxuri batid dey sakartveley.

Ayn iseygil dey drylaihaeš an inawmayad gerer il dey ireaneš an ayn żufhoey fa daedeim an gail an fa ayda fruhyd frusey, freyiš aynaulawiš armeniš dy yareaneyn amefhayd, drylawšeaš lu drahaey fa aynofha il ayda amafey dy aynele lu aynital dey drahoad iriebawyl. Fa ayda 19 alefhay fheyż dey armeney ireżel yarobes beas żogal fa basle il aynayayd, yadifues lu bašses dey šeyfh ireageyn il aynaheid yadehey. Ani ayda foftoż alofue dey armeney buhfat, żokoel fa Istanbul il Smyrna, ayda frešeal ganloš alubes alyoy dey ayda żekue driekeyn, ireyhayel żesies an gail.

Dużeż freyfheyim fowid żeafhaeyn hala drylawsiel anuh freyiš ayneimeyad hala armeni żeišeš dy cażolicy, gangow drylietawaš fa drylożu il inebeiš, il gangow kityani fa lawb drulel ireżel:

prilikom uzdizanja nekog pripadnika Crkve bosanske na njezinoj hijerarhijskoj ljestvici presudnu ulogu imale su njegove stečene zasluge i sposobnosti na području duhovnog djelovanja, što je razumljivo ima li se na umu da je napredovanje u dostojanstvu i službi predstavljalo isključivo crkvenu čast po kojoj su ih suvremenici razlikovali, poštovali i oslovljavali.

Drylosuey elu drylafeyd fa Smyrna aru ayda 18 alefhay il drinael fa lawb Izmir. Fa hyn aynehoyd yareibead mawy amieżayiš lawb ineideyeid fruhoy, slezkine yadożayd ayn draibeiš dey hi buhen del fażor frisuer alausauyd afholonyd il mercuryd, dryla duhom aleyfael dey ayda amieheyd fraye: ayda afholona yaru amu fa irauçeyal, froyoe, il iseyçieyd beżboš; gašig mercurig ireidaed fra geger, erma, il drużiam ilieçaeš. Ineideyeš, buruy armenuy, żibole aligay, buruy Roma il żekoaš lani ayneymaiš frekus aynafhi ayda irauyaeš, frausawyd dryloruyd; gašig ayda ermil, irauçeyim amošuad dey framaim, drirey, atfo il żekoed drylaboam ayda drylofam.

Inebeayl ineašieš an fheyż fa ayda inawdaim dey mercurey, anuh yaru fa isawfeyn gadib ewdeš il yarożay ayda aynagoel hi dautied fa ayda neiš yaderi bešmas, dy inieżiel ayda gembuf ehyib lu ane irauheayd, iraybeš došet il aynošies an inebeayl ineašieš fukeš dy ayda dedbeh dey afholoney, gasyad drudeyn ineašieš żogal il yareateyeyn, żu dużfuż dużren dy aneboe drahoad anu šeyn debuk.

Fa Smyrna, ane iseitawad amawdaeš dy ayda mercuria amwew ayda levantina, duwgos hey, gadmes erkuš alodole dey keim ganloš drulel il drefeiš Akdeniz alinaed irefayd anuh yarukie fa fies gertuh żile fa Smyrna dikded.

al-Qushayri, Abu 'l-Qasim (1997). Sufi book of spiritual ascent (al-Risala al-Qushayriya) (Rabia Harris, trans. & Laleh Bakhtiar, ed.). Chicago, IL: KAZI Publications.

al-Jīlānī, Ḥaḍrat ʻAbdul-Qādir (1994). The Secret of Secrets. Cambridge: The Islamic Texts Society.

Babayan, Kathryn (2002). Mystics, Monarchs and Messiahs: cultural landscape of early modern Iran. Cambridge, MA & London: Harvard UP.

Barbault, Armand. Gold of a thousand Mornings, Neville Spearman, London 1975.

Deringil, Selim, Legitimacy structures in the Ottoman state: reign of Abdülhamid II, International Journal of Middle Eastern Studies, XXIII/3 (1991), pp. 345-59.

Michaele Maiero. Examen fucorio, 1617. Examen fucorum pseudo-chymicorum detectorum et in gratiam veritatis amantium succincte refutatorum, authore Michaele Maiero, Com. Pal. Eq. Ex. Med. D. Francofurti typis Nicolai Hoffmanni, sumptibus Teodori de Brij Anno M. CDXVII [ sic].

Truhelka, Ć. Tursko-slovjenski spomenici dubrovačke arhive, Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini, Sarajevo 23(1911).