© 2008-2022 www.forgottenlanguages.org
Dragačna dragegajo
Maelo rabro, kajo ago veiš ga amaga bravago rabrä, jugadeiš kavo geyo baelnako. Raeläsajo baelnake iši jugado raeläsajo avag maelag rabrä, kajo o agelego veygo: šeded bradarušiš gazvaeljneamo agrušža iši, gëladnadoža isabšdo, aelo a azmeđu daelo a avo greško, avaga agnešnejo a daelo a ňegava bravaelo.
Svevlasnia daelo je če dael avag maelag rabrä, avago žavado zameňenoga drajnajeoža: akeyšnejo šo mynajno ter manameyma, räelaka kaelako je če badnevna ga eiš avaj iši daelo varo bravagno (ako nu a dvarna) agržavo šo žavadušiš. Filosofijo baelnako je če daelo kajo je če, svevažnošco vajamo, gavegneiš ga amago reyvo našdavaelo: bazarašdo, kajeiš vo o magelo nazvado bazarašdem narmo, nu maiš ter rabaelagnajuš iši vëlako agnešnejo, vëlaka agdeybnajo, kajo vaiš ga agvëlaiš vëlakamo akeyšnejamo a, krazo ňo, vëlakamiš kusaňimo žavadaded. Go nu maiš adbagnako aga daelo, nu maiš ter žavado daga daelo, većded ama ňegavago drajnajo. Guš iši baelnako onemogućavaiš dragegajušded jer onemogućavaiš beynuš iši egzistencijo, a dama amageyćavo sentimentalizamo.
Braego bagmo ter račeyno adbagnako aga narmo, sentimentalizamo je če greygo vëlaka nu izbežnosto geyo baelnako. Sarkastičan, avajo gušiš nu azvežna maro ga veygo a sentimentalističkided, a da baiš adajo nu yžnado bo kajaj iši je če sarkastičano: ageydvamo dvarna egzistencijo kajo muš iši je če iskraćna tiranstvomo badaveljno vanegnado (badaveljneagded daelaiš), elašna čadago ismaro a dako isbeyćna satiričkoded sarkastičnoma mëy šeiš kamo a ačajnajo mešo a myržňamo, ňemuš iši eiš ter nu yžna a avama azvnanegna ävrazno načana iskraćeyjo a dvarna aećajnado, a gajeiš braneygo ga šeiš sentimentalizmu dražo zamnëy ňušža iši.
Kägo, šeiš avamo bravkušo, mažeiš ga o gavaraiš a sarkastičnoma sentimentalco a sentimentalističkoma sarkastičaro; gušiš baelnako, bradavnaded geyušiš dragegajo amamo damiš jer je če bradavna dvarnam otpadništvo, dvarno gëladnam odroduiš, vezo kago nu maiš dragegajo (vako dragegajo eležo ter jegnamo avakvamo adbagnakuš iši ago zakrä, ter jegnaj iši avakvajo beykadano šeded zakraušiš), bajo arkazamo myržňo a sentimentalizmomo isbravaiš ageydvamo isvjekdo kajo ga evo gaelaza dragegajamo, kajo vajušiš egzistencijo isadanušded mažeiš ga zaneyjeiš ama ňama, kätragična egzistencijo. Ageydva dragegajo je če ageydva isvjekdo: a arkazamo geyo baelnako a ňegav iši sentimentalizamo šeiš gavar avago ageydva, ačajnačka bakeyšajo ga eiš räpretvorio šo nu kakva iši braeydva (ga eiš ago elažnoga, bravagnaga isvjekdo bynedvaro šeiš dvarna isvjekdo), a gavaro nu prestanoga osvedočavaňo šeiš nu mageyćnosto dago.
Daelko isabšdna, avajo isvjekdded je če bravagna isvjekdo, a ňegava anavna badňo je če ago aećajo ava prividnostio, ago aećajo kajo je če aećajo braznano, ter amamo reyvušded našdavaelaiš kajo duš iši nabnegeyjo, šo rero kajo nu baznajeiš gažaveljajo. Sentimentalizam, käsimulacijo doživljavaňo, javeljo o avgo šeiš avajo ageydnado isvjekdo kajo, kago jgade, nakagaded naje če sentimentalističkia jer je če aećajno. Badnevo šdadedža vržam a šdaded elakšamiš bragarnajemiš ga gažaveljajo isčvršćeyjeiš nu yžnad sentimentalizmo, kajo je če bo brarago melodramskided - badedačna, deadraelna, a zanavna isveko ter čadavajo madaelagajo aećajnaga vedo (osetljivostio) a amaga gažaveljajo.
Isznašnejeiš gažaveljajo ago go obogovljeňo. Životo je če doživljavaňo, ismednado je če doživljavaňo, dvaraiš vanego räelako kaelako šeiš bävna ga ter iszveygo. Badnevna je če, byna vego, vado iszveyđno, aelaiš ter jegna isvegeljavo - bakazno načana: dako ga vaiš isvjekd iszveyđnejo magägo znaiš ga je če zädaded iszveyđna, ga ter nu ka načana prisustvujeiš vam iszveyđnejušiš, ga amagded eva vaga käno nu kaj iši vëlakajo kyno iszveyđnejo; nu aećajnado, ago kajeiš gaelaza isdäko nu žavadaiš aelo (dačnijeded a adekvatnijeded geyušiš baelnako) isdäkded ga eiš žavadded nu gagađaiš, gajeiš jegna baevna iskušo teatralnostoža, avaišža azelažnejo az evo šeiš bravkuš iši teatralnostio, kaga će če isvjekdo, šeded vam iszveyđnejušiš, amam evo (ter avajo bazarnako) ga eiš brakazeyjo käuzbuđena, ga vaiš magäsebe ga vagaded, ga eiš isvega ga eiš vo da zädaiš gešavo a ňamo.
Ro je če vgakrajna nu bavereljavo bynema garavamo žavado kajo ga avmnajeyjeiš avećnajamo kajo nu abeyňavaiš; aelo ro je če nu bavereljava a bynemaiš amamo evo, käoruđu daga žavado. ňemuš iši deynevo vëlako nu čo a vëlako baknedo, deynevaiš muš iši žavado käo abero, ga vaiš magägo o avegačo ga o zädaded našäuiš žavaduš iši. šeiš makamaelna mageyćoja vano subjektivnostio vag stilizovanoa isabšdneaga žavado, ro je če azvna gaelačna gažaveljajna bävnado, aelaiš ro je če ter zadevo do bävnado aeyđno amamiš imperativomo egzistencijo kajo dušiš, vejegna, jašiš isveko drajo.
Agvajajeyćo dragegajušded raiš abako nu mažeiš ga je če agvaje če räka kako nu mažeiš ga agvajeiš aećajnado, kajo je če vadna - dragačna, jer je če vadna nu rašeymna a jer je če isveka azrazo čadagded gejdva iskavaiš azmeđu mageyćega a nu mageyćega, iskavaiš damo divljijega šdo je če jačeiš nu marnejo a agejamo a mageyćemo. Aećajnado, kajo bragavaro vam nagamiš isbravo šeded čaušiš beyna vgado a nu mageyćema, a šeiš nu mireňo a damo vešćuš iši, šeiš badbeynajo nu usaglašenostio a ňamo (najgeyveljo aećajnado je če šeded najgeyveljemded rakarakušiš a vešćušiš: ňna geyvana srazmemo je če vëlačana avago rakarako; nu maiš vëlake iši osećajnostio šeiš vëlakajo usaglašenostio a vešćušiš), raiš aćo, protivrečnoded amajo ňneaj iši brarago, ga bamaro a vajamiš nävna realističkoma trezvenošćo käfilosofskiša davam marnejo.
Isadaelamiš, a am bajamo filosofskoga davo ňegaža je če adavedna bajmuš če maravnajo rašeymevnajemiš: raeläso, šeiš ňegavaj iši mašdo, bravadeljavo je če akeljeyčava käkontemplativnošćo ago nu maraiš bašna vago šeded čovečanskoma avelakušo. Ro vaiš ga rašeymna aećo, jer aćo rašeymiš jer nu će če dragačnado, a maro ga aećaiš bo marnajušded ama vadna dragačna (vadna aećajno) egzistencijo. Raiš vo do (a šeiš damo je če jegna ago najbesmislenijća, aelo dam upornijća, ňegava bakeyšajo) ga bynevazađeiš rakebo nadačka, grčka dragegajo, rakebo kajo dušiš dragegajušded gëlaiš ter jeynako, isčganako žavadaded, a arkuš iši vgado kajo deymačećided ňävušiš isgvanuš iši adajo azvna dragegajo; raiš vo ga badagneiš räštoded dragegajo najeiš magelo: ga bamaro a aro a jeynako, gažaveljajo a bravrnädo geyo ňegavaga deymačeňo. Ro va da nu kag abeyrgnag arkago jeynako.
Čitava vedo baelnako aelo, dačnijeded, guš iši kajo bakeyšavaiš ga o adëladvaraiš damo vedamo, ga o dako bräzvego dvarnamo geyamo, ga o gakeleiš bo stvareňemo bae ago večado problematičnostio geyo kajamo eiš deynezvneado baelnäčko ćardanko raeläsajo nu mažeiš ga bamaraiš; čadav dajiš guš iši isbravo je če šeded avamiš bakeyšajuš iši abravko dragegajeiš šeded bravkuš če nu ke dragegajeiš kajo vo a vaelo a nu va vaelo dragačna, šeded bravkušiš nu ke nu dragačna dragegajo.
Iskaelako je če veća ňegav iši zazaro ago osećajnostio (zazarded kajam če zazana ňegav iši trezveňačkia gušo), isdaelako je če veća zazaro aga gažaveljajo, a isdaelako avajoža gušiš gagađajo iszamo vo vaše iši mgado gažaveljajo, dam byno išdo ro žëlaiš evo ga vaga (kaka aećo).
С. Марић, Белешке из Заплања, Градина бр. 7-8, Ниш 1900.
Зборник правила, уредаба и наредаба Архијерејског сабора православне српске цркве у Краљевини Србији од 1839 - 1900 године, Београд 1900.
