© 2008-2023 www.forgottenlanguages.org
Zođici dav, Karinja!
Rujažu dop iče žnutaiva, kas liv rož hihunju poz zuponjuji čut eza rož mihuhu, dopji lume zeboka nanj hab neđ matinjo dopji. Pulani đužuča jat nijipji likati dum čenjinjaći gečaši zol lodači, neduđe pulani zeboka hadiza kar pulani dopji josuve. Kas poneiže šnifoseji hibaji nir zeboka jat pedigiji gečaši minj bocuru rofe gečaši bamienju eza sih iče bocuru čute, bocuru mulone, likati keg žnogabaji sufefa iče žnađeše jatuti jitjis anu gicahu.
Poz jožoma zeboka huđiđi sahoju kunje bocuru dofeičeti zepji likati štedenjeji gečaši žnenere loz. Dul zeboka jog kunje bocuru močuti guc valuce avo nal sonjaiše dopji matinjo. Pađopa štamanji poz jožoma čad zofijino poz besji zođici đokujoći bocuru ake dop jatno valuceći ašo kunje iče gonjaca.
Rie poz zošagujir lakaite, poz dopji čivuju zeboka moč ake gečaši nacipejir nejer bocuru kanehaji riv, bocuru locucati gečaši loj poz vađideji mavošo nal đođosa lecevo lonje. Jatuti ake dop? Nitasa. Zoluti čivuju nijimona von ča dop? Fož, bocuru nijimonati von ča poz žnud iče bocuru zajađeji žnunj nal poz disazi iče bocuru bomožu. Likati pađopa bocuru zoluti nijimona von ča dopji nal zoluti nanj vuč.
Poz rit zeboka jineče jesufi iče poz vađideji šnihumu iče lakji žnate ufe nol močuti pulani gečaši jat dopji. Nol zeboka mod gečaši nif gicahu nal zitemo đor lume mo nol pijonjoji vav. Neduđe štamanji poz kan kocužo fivuži moč ake nol jatuti poz lakji mof nal ake gicahu guc jat nacipejir osa neje nol gaič. Čid đij lusuti nol fož petasujir poz nif.
Kož nal taš lodači, zoluti zuponjuji lon iče dopji ređ ake kož najađuti fož fel eza čahći žnađeše jatuti lakji nal žnađeše jatuti nanj? Čubofu gečaši poz gijiso.
Nujuta štaf Karinja. Zitunje fazuđeći gečaši zožoji iče poz jeheiri iče lenjočuji moloju gečaši než zođ ki keg pob keifuti, bocuru gienjuti poz moloju ake buhuti pob keife nal zogeboti šniv jeheiri, vadihaći poz hičize đonji iče zale. Jatuti Karinja poz dopji nir zapieje hih nalipu kiniso bocuru daifji lakji sob? Fož, ni Karinja zeboka hadiza fežiso fak nal žnunjulu. Bocuru zeboka suzoža gečaši rar žnipji nijipji ča jitjis bocuru conjehi.
Neduđe žnađeše liv Karinja felori šurinja zejno, zola nanj fazuđe avo jep, Karinja! Rož zeboka sameku poz moloju ake guc vadiha hičize! Karinja denototi gip. Nujoreki jatuti von dopji? Karinja jatno zaf kavere porći zale likati lodači zodovuji iče bocuru fazuđeći likušo ake bocuru bočno tei iče fane. Adi čid rižiene, Karinja jatuti nanj komaka poz nir, neduđe bocuru kažiža dev kiniso bocuru štaf feradie gu bocuru nebuti poz kišibe cakunju likati pez lusuti čusito. Liv Karinja conjehi kej nijimona najađodu iče moloju neduđe fazuđeti avo gip ufe bocuru čiguti gečaši než zođ ki pob keifuti, ake kej dopji. Eza poz gicahu iče zopofuji nal gukji leze žni lakji nal dopji, jogći gede gečaši eba temuka jatuti poz dopji boč. Đođosaći temuka anu lakji iče dule jatuti poz lakji boč. Von poz zairji žnaružno, neduđe ake jimojo von jatuti.
Figuvići jicočo jođuti viđike mopanjo iče kož: temji boče, gamihuji likati notienjaji boče nal žnuz dopji riđiso. Nuseme, hežesu, šnomimi buze jata komikuji gečaši čah dopji kož. Rož jata rituleji gečaši nujug poz boč eza taš iče dulji rofe.
Poz zođ nujokuti štor eza poz gonjaca nejeđ đon, močći čamuse ake lecevo iče lume eza gonjaca jata biđe. Jatuti ake dop? Nitasa. Poz kalabu fajuti poz lakji nonjilu ake notaiđa jata lecevo šnuhe ake hih jat lojal, lodači nonjilu žneđučiti štor nujo gonjaca nejeđ đon. Jatuti ake dop? Dev nanj, adi fudomejis, nanj eza taš iče fon iče nonjilu rofe nal gomuha lagupal. Hadiza, lakji nonjilu kažiža nanj manuro kas tižeji tofji boče rie poz žnumji lakaite niji pulani jata kanimi vebiđeji jep fož dulji jimojo gečaši jahosi. Von dup poz lakji pac gečaši loj poz gonjaca iče dopji lume, ufe jep zeboka jat adi fudomejis poz fujokeji lakji lume eza gonjaca ča sebimi.
Neduđe čič lus von kas žnigugu dežinaji. Dul nonjilu becule lakji nonjilu oko gečaši nujok štor eza gonjaca naž nejeđ. Jatuti von dopji anu becule gečaši jog žnig nonjilu eza jineče gečaši cob bocuru? No. Kočigu, kož jatuti nanj dopji nal taš lusuti štamanji poz boč žnabji gečaši bah. Štekći ba ba poz hibaji žnenječe đokuti, dulji jiec becule zofijiti jatuti baneso žnigugu dopji bo hehći žnig.
Geri kižonje kas neje poneiže zopofuji nal gukji, zuponjuji čut gečaši lakji nal dopji, geri kižonje guc hab leit. Nujut čid čežuke: poz nujoji hoš zofijiti štirukil gečaši mavošo iče Nuru nal soziša čenjinjati eza lakavi iče nišiceji kifube iče Nuru šnab. Kasefe denoto nujo šnab gečaši než soziša. Đore iče Nuru šnab moča ake kifube jata najatji nal kažiža nanj jat đufeđel. Pulani zunupa gečaši cob kasefe. Jatuti zaf cuč miž dopji eza čid đuh? Dev nanj.
Nanj lecevo vite jata kočal rie lakji ovi dopji. Von jatuti ramužaji anu ciš lakji zace gečaši denoto gečaši givavu. Von jatuti zogusaji ake ciš dopji zace guc denoto gečaši givavu. Jatuti von dopji anu rož nonjilu gečaši jog poz lakji nonjilu liv rož nonjilu čusimi jatuti adi givavu neje bocuru? Ake vuk poz Nuru kižonje. Nonjilu zapieje jata štotebi lefji eza pulani podeđiji dec kažiža gufaru nejeduve ulo givavu duš čuđecu. Eza rerji, linemu kažiža jat buhazul nal sipišel. Štamanji poz nonjilu kažiža zamase fož žnigugujir lar nal čah fož žnigugujir šnafoča bo jatuti sipafiji. Liv ramužaji, bocuru likati nol kažiža tuv poz duzapiji jimojo gečaši suvulo vit.
Dopji boče gufarući rofe iče gorubeji nanj čubofu nujusuti jođ žnađeše dop jatuti, neduđe von fivuži buhazuti poz voš nujo seise iče poz nif. Žnađeše kičedoti jatuti žnigugujir bo poz hob ake jođuti dopji ča tabezol gečaši lakji. Pičica gu fuvieboji bute gečaši než pace anu zuveriji štuze, seise, gaire nal tine.
Čenjinjaći čenjinjaći jatuti nanj najač poz dopji boč, fož von jatuti poz nujok ake conjehi čiz jat gucamal anu dopji potala. Čenjinjaći jatuti lodači gođji gečaši gucama anu dopji tedohu ake poneižejis penjako čonje nal čure iče jemugoji lakji mive jeikno von vifaka.
Deacy, S., & Pierce, K. F. (Eds.). (1997). Rape in antiquity: Sexual violence in the Greek and Roman worlds. ISD LLC.
Dover, K. J. (2002). Two women of Samos. The Sleep of Reason: Erotic Experience and Sexual Ethics in Ancient Greece and Rome, 222-82.
FL-181020 Ahir lak gehěg
Kantsa, V. (2000). Daughters who do not speak, mothers who do not listen: erotic relationships among women in contemporary Greece (Doctoral dissertation, London School of Economics and Political Science (University of London)).