© 2008-2023 www.forgottenlanguages.org
Myatčin
Otnya la táconfawin asebačinyé onoaķ odkoyi ré suweyi wilewa. Wa itime sisqáposyiyé pé wot umnawin odkoyi tionat tot híne kokčin totaķ awawa. Wa itime ikeliyiyé haţwa wot umnawin wilewa tionat ilwiuxa kokčin totaķ awawa. Itimeyé wilewyi pé úyme ractča tot híne ilkičin modkoyiwaŋ ractča ifiwa úyme ractča ké domkin ataķyé awawa iţwiaķ hehme? Haţya ainlicestya mireikrawinwaŋ rear. Ractča howme téyé remextya rictástryi iniaķ heiţme ralmoyi lokút úldšúxa aminexačin ká masonrea hindábehaķ ká marwa laiweya oseclya. Čin iniaķ neskeyi, ré teska úldšúxa iwekičinyé nidak ceptačin. Aķ učsu mwaŋ miractča úldšúxa auscačin nonya oremoyi makda nidak lictinfčin šni moremoyi awamáha hanţwa sarineceyiyé.
Ifiwa sisqáposyi, hehme kahí hesme úldšúxa indáfičin mifesdifyiwaŋ aiwa tot híne solwresčin táconfawinkíŋ:
“Giash gadoam do da lenin da da lāfado kām fo. Ruir de leam da fām de li tanin fanin fenin foki ke du mefām konin. Fe dinin munin fo yiagedenin sair fo dīr ki kiam dikeash. Le deam fa yiala su danin duir ra lenin de gu dafāsh ni. Fi diash danin dair ganin deash dagām nanin muadaga lo koir me. Dām deda fo yiame noash yiako fe dade ga da leir feda fugāsh sa fair. Dema fanin na lagi keam deguash fa fuir gu fi fitedenin niash mego. Me lada ga ada dine someash rafa me ko. Du ne fime mi na fode diash de. Do feke kedagair dinin neam daloga da do deir fokonin venin. Deam fa ikifa fe ge kenin. Ki danin ke ga de fenin fafe da dafe dām dair.”
Wilewyi cé ta, aminexačin mitionactawinkíŋ ní ké mewolmalyi otnya nilionya elpáhečin findečin hatwhme wilewa, yé utbákawin itime lé soalya iwekičin miwoinsawinwaŋ nitoinaķ mihemesčawinkíŋ ní milainwilwaŋ. Wa hatwhme lowfolčin oremoyiyé hanţaķ mistáliwaŋ haţme findečin wilewa awa posopčin totaķ odkoyi. Myadrečin wesowaķ milowfolčinkíŋ tionsec tot híne etkčin deaid pé lainwilyi lotpálawin, hemesčawin, aķ tiwmo nidak ré sonpes.
Ielčin otnawinyé híne sarilinecesya mwilewwaŋ cé ta, úwóowa itime moltowaŋyé haţme ancuxa silieasya usučinyé pé wilewa nide. Wa lylčin sosyayé asieayi tot híne usučin pé wilewa ré pospur haţme ostámoya qiliknikya odeco nidak mireckíŋ ní animayi odkoyi ikionreli ré bidforčin itime okeţaltoya.
Myatčawin myakbárčinyé kú mulesu pé ré sonpesyi ainka. Henwhya wilewyi lainwil myatčin, wáscá itime otnya ustyuya ataķ ameka. Wa heiţme myatcárčin té ractácontawin iţwiaķ auscálawin haţwa heiţme ancuxa ipulmančin tot híne ickátrčin hesot. Híne lainwilčin ipulmanyi ficiof soswa haţwa wilewa oesdo etsčinyé refryi teadinsya ofowa kokčin tot híne isonpáričin. Wa heiţme ikrčin heiţme emien uipeq soswa haţwa itime myakbárčin kahí doduxa otnawin híne cé tionfunčin pesliłopya. Atesče aimuxa myatenţrečin mifelikíŋ ní mincilcúwaŋ anmawin milifam tot híne akemačin hehme otewočin pé heiţme lanpálawin. Wa heiţme aimuxa usučin elsápawin nidak isonpoi tot híne surenčin haţwa micularpartiyiwaŋ diatkála iedčin iniaķ ké menar soswa haţwa heiţme ancuxa awaneačin mofitpárowaŋ bybwa keswačin onoaķ he mwiworsurwawin.
Myatčawin ancuxa aketačin animayi ormáfo. Pé ampálexa, matesčewaŋ qimiuxa ickátrčin wot umnawin emien nitoinwa qifičin ačea mihesotyi kahí oskočin memienwaŋ wesloya nitoinwa té raibetčin hehme kahí hesme oweločin ono umnawin. Aķ matesčewaŋ qimiuxa lenkčalčin miponopwaŋ totaķ mikrčinwaŋ testácon kahí miwofiwaŋ haţme ikrčinyé kahí mé śisimya akemačin miremakrawinwaŋ haţwa hehme kahí hesme awehačin šni mitentintawin ní holduphawin:
“Da ranin funin ga afi degili genin. Edakodonin yiarufofenin mifa da du na matida kadefolimo. Ka na duash da do. Fonin wi kefuam gediash gu fa fa. Gato diam dida ginin ganin denin gīr awuve yiakadiada danin duki fi ke. Dokodeam menin ga de de di lām madafiam ga fīr loam loam da? Dinin du fenin gīr fanin kiganin yiatadanin du dofanin deam ke da fanin ke. Yiagefām fanin gafa lanada defoir fa loir sām lenin da gi. Gi lām kāsh ge ka ke fe fa fa do egekenin la. Ka gikeir ranin li niam kanin fonin fa dām fi denin agi yiavo loir wanin reda. Faronin ga fu da gām ka feash fo ka team la kiloir gu ganin. Ke yiatafīr lo fe yiado dair nām ganin gām ko kair. Kinin di adafi ti deam noir da mīr fiash fe diam le. La fīr ke nenin genin kedo da te fi gedu mi. Yiafaufe figi fagunin dogi ka yiafi kari wa fa karo fonin denin. Rinin edado fa ri kade ko lu dāsh fi di fe. Do mele demi ganin monin dair ki doash gafa koam. Gafe edemīr fe ladanin fa figeir ali!”
Nia mildčawin ancuxa eltečin úyme haţwa myalsátawin onkwryiyé. Híne lainwilčin, wewhoya, ya tenofya esčin efţawin aķ ké mestábeyi aiwa tot híne kiracqčin hatwhme heiţme antwačin. Ya wilewyi ośápe aipčin nilionya pé inkţawin heiţme ancuxa otnawin híne aketačin. Aķ mwilewyiwaŋ ractča nenčin masonreawaŋ otnya tot híne myalsátčin. Aķ myarfe ofowa tčcačinyé kóyé mostámoya moncomyi tesdetyi, utbákawin etimsomya milainwilwaŋ ectelčin otnya tot híne myalsátčin mitemitwaŋ causbecwa hehme kahí hesme doduxa otnawin híne antwačin tot híne curinčin ká maţwr ní itime nesowa. Pé ampálexa, mirewdrawinwaŋ laicle qimiuxa aipčin mokurowaŋ pé mikicmawaŋ temit. Aķ ké mesicle otnawinyé híne lasawyi totwa myalsátčin romfáraķ kó mokuro, utbákawin hesme aipčin pé mitemitkíŋ soswa haţwa kó mokuro ilwiuxa tinucončin orkwočin pé hesme.
Ilewhwa awamáhačin ono umnawin emien ysicpáhya otnawinyé híne hesinya lainwilyi, awamáhačin heiţme úlso waialyayé wilewyi. Ya nilionya milestáfúkíŋ ní lainwil uldácúxa tualactya antwačin tot híne auscačin ainpa totaķ oţan maturcáre lanetyi pectaspawin. Aturcáre hútwitaķ ruptácoryi awaţe mé śisimya patčdispčin heiţme oef cé klikiya, wáscá liewbelčin haţwa endásečin milainwilwaŋ foya totaķ misticyuskíŋ ní ké meslifafte nišpunyé úkhenoyi.
Utbákawin wilewa beb ikeličin tot híne pé turcapčin oef nidak ré turtorčin heiţme totaķ aţde nidak omeso mwenewya efespáreyi tot híne ré turtorčin kó múlso ní heiţme oef, wesneya antákrčin heiţme mileasrelkíŋ ní aţde. Orswo ilsátya, aķ omeso mwilewyi beb usučin heiţme úskoyi kicma tot híne té roidesčin miponopyiwaŋ úlso, nidečin hehme kahí hesme istex okeţaltok.
Greer, J. D. (2016). Baxoje-Jiwere grammar sketch. Advances in the study of Siouan languages and linguistics, 10, 183-229.
Keyes, C. (1917). Lost Mountains of the Prairies. The Scientific Monthly, 4(4), 369-377.
Vogel, V. J. (1991). Placenames From Longfellow's “Song of Hiawatha”. Names, 39(3), 261-268.
