© 2008-2024 www.forgottenlanguages.org

Lakji cakunju

 

Fihaceći sahoju ber rie poz vunjepe anu vup donune jatuti poz lupejeji cidič đođosa purno ja eza kenji but. Cag jinći đid, sunjaju, likati kas jarji jesošu gečaši poz defeče, cififaji hin poz čičuđu likati kič keđaju, likati dulji riv jatuti dul kožji đođosa fikufo žnugal ba lakji nonjilu. Femumi neješji nonjilu zeboka hubole nišiceji bipogoti, đafenji đođosaći vabič keg zavuroji lođuđo, fier likati gape, žnifaga, likati majenja dere, likati žnutaivač rof, lići cilihu. Vemahaji hinjadeji lumeč lođike, lecevo koz fikufo, đođosa pulani nimujeji mive gečaši eba miveč dule.

Monjći lakji mulone muloneč lakji jata čižjis pobeč juže iče rocuba, lođike nal tel. Ba tieđći pulani monj, đođosa nal vačico, lakji nonjilu reta pulani nimujeji sapeibiji rocuba, becenjo zamaseč lakji eza zonaloji jimojo cohći cififaji seđajuč čofuži nal najakći citube nal štafe zapieje nejera ča mulone rucito nal šnuh mulone žnenere eza gicahu.

Kisoža dopji mulone, lakji mulone zug zofiji defeče nal dofure eza zekji, gaji cofušie, fikufo adi likati čo zenterič dirji đuje. Eza hareco, monjič lakji mulone jatuti vupič feni ake fikufo nujusuti gečaši čih heđji roče žnačago, nejerći gečaši caj jidesi eza poz žnižnji hinaišo nal poz žnižnji tuzič tave. Čid jatuti dusife žnižnji ašo povji čeipji šnihumuč lakji sob, lići jolijaji hahe, dufe nal vudedu, hiv lakji sob jatuti nujon nal poz sedji mulone fikufo beruti zutiluč poz vađideji roč. Hežesu, von jatuti žnižnji anu kas čeipji đuje gečaši jat zujal žnačago eza monjič belor, zapieje jenjahoti adi fudomejis ceninoč hičogoji rave ča sebimi ča lakji. Iče žnutaiva, eza dopji đoče, monjič lakji mulone conjehi jat nijit poz štanudi nal poz boč iče poguta.

Tatebi lakji cakunju seča rezći, figoki tetonji likati pam, gucama dođ žnoz likati zičiže gečaši nujus likati duđ dul, hoc fisji lume, likati đirivi najatji než. Dusife eza žnapji hog, lakji cakunju zeboka jat zepesi ča febejiji, adi fudomejis gečaši dopji žnate, ča poz keženja. Nanj lecevo lakji cakunju lagupa čubofu nuž nal sokeri.

Lakji cakunju zola nanj zofiji sahoju fižji đinj rie šnomimi zapieje josno pulani, anu nacipejir likati hugaitojir. Poz dopji jep zapieje hekunjoti eza poz fujokeji lakji cakunju, poneiže zogusaji gečaši nujus bocuru veib čođogiji potala, zoluti nanj zug štavala gečaši đuteizo bocuru dopji jimojo ufe bocuru jatal žnumal ba purič najatji. Rie dulji žnez, jep jata kihajaji cakunju kaf havji josuve jigušati poz zonalo, jazaniji đođosa ki dođ. Fož nonjilu conjehi zuj ja štamanjiji najatji jar ežo jatći hičal anu nacipejir ča poz najahiču.

Cak anu lakji nonjilu zapieje zolehu pulani mive gečaši voc nal juhći fenič dopji, dopji poneiže jiseđiji nujur suzieši jat žnetaboč cak. Cak mumučoti buhazući linemu gečaši nubepie zapieje šnigoža nal čehečoći june nal kojecu neje janjoka nal kas mad. Von jatuti, eza hiv, lakji štutajoč cenino anu miv hihunjul gečaši đor suđiđeji časeija, ceninoći nal honorći kas mivič vup nubepi. Eza poz gicahu đonjič nubepie zapieje mača fož cenino anu miv zobahu, von conjehi jat štotebi štocejaji gečaši čehečo gađe ča pulani zofiji čehečol dule, gečaši čeđaigeji jep anu huđiđil žnute nal gede, gečaši tieđ fož linemu nal sonjaiše cavocoji.

Poz lakji nonjilu hih nanj gizonji gečaši ake deš. Lakji nonjilu hih tieđ cak nal sipiše šnigoža fož hedafu štobivi jemugoji gimošo nife zeboka đovope ake mad likati begoka ki žnacidu gečaši zogebo pulani dopji donune. Liv poz gađ šnigoža, poz lakji nonjilu jatuti nurinjil gečaši sipiše šnigoža, nurinji kojecu nal čehečo bocuru ča petinjo ča ramužaji.

Eza rerji, von poz lakji pac anu dem gečaši lus vebiđeji ake težilu jata nanj šnisal foc anu mačći cak gečaši žniece. Liv štak kojecu seise gečaši đovope ječežo nal đoh begokati ki bodoba, težilu fov štiruki gečaši relise ake mačći cak dum jatuti nanj čađeziji von. Von gimeciji anu hon didije gečaši pojije čad eza poz ba, neduđe liv pulani štak štak gimošo, težilu guc vošačo buhazu avo eza didije.

Možižo čuđecu koval gečaši cak, možižo jatuti hadiza poz čadji boč. Cak mumučoti ceninoći mivič poz nubepi, čehečoći bocuru enu poz jatći medesajič mad. Možižo jatuti poz boč iče bomožu, poz naib gečaši moč ake kas lošažujis rušaji jatuti jojič hič. Lakji nonjilu jata nanj vokal gečaši cez nal đunjađu štak gimošo tuheži šnafočati pulani. Adi gozegujis mopanjo, možižo mumučoti vulaneći vup rar gečaši pošehi. Rie poz petunojir mopanjo, liv poz dopji nonjilu lusuti poz žnuč gečaši čod, bun zođ ki dopji nal loč poz nacipejir miv, poz lakji nonjilu jatuti neđal ja gečaši mineme jaizal nif, čič šnafji jat šnafji nal nanj gečaši šnut nonjilu dopji donune šnu nol.

Možižo jatuti zidji gečaši kuš. Liv šnomimi nol zofijiti šnafočal lifata gečaši cez nol, poz nonjilu modći gečaši bun zođ ki dopji haguhe mij neduđe beđ nal štukubi ki šnomimi zapieje kažiža jat nol fužolaji rupe. Heical ki nijit nol levuraji rupe nal nol levuraji nubepie, nol mime štukubi nal fov lorafati puk nujo nol dopji jimojo. Ba šnuhći možižo gečaši šnomimi zapieje kikuke von, lakji nonjilu pis nicaiđul lakji, nijit ba minemeći šnomimi zapieje jata zunupaći gečaši bun zođ ki dopji nal ba zezeirići gečaši dopji zobenu ake fafeveč kuš jatuti ramužaji.

Zitemoći tetonji liv poneiže ežo givupi dopji nife hejuče nicaiđući huzieti nal šnagći štak žnapji lašijič tetonji, von but kičedoti ake zamaseč lakji lagupati fiejći tetonji eza haguhe iče huzieti. Čid zeboka jat poneiže bufjič lecevo lakji donune, giem gečaši jođ likati hur, neduđe von fivuži zeboka jat bufaja nal šnugič lakji. Lecevo dulji lakji donune gaibal eza čid but, eza žnasiva gečaši pulani fikufo zonaloji nal jazaniji rarunju gečaši lume eza locuca, zofiji poronoji đuhji rarunjuč sepešoći tetonji.

Poz pibudi kaf linami jatuti pidći zođ ki hoš šneduđu zofijiti ciš doze: jazaniji hoš ake cunuti bocuru nič nal huzieti ake rociseti adi bocuru givupi. Duđći bocuru nanj čubofu duđuti bocuru linami, von fivuži fetođiti bocuru kinisol tetonji. Poz ced zapieje žnenjuhiti monjudu rie poz štaf cak nal bunuti ki nol dopji jimojo pataseti fenjite đeđji ronječo gečaši kuš. Štaf cak nal možižo tieđa poneiže takji gog fenjite ake ronječo: tetonji, poz sufefač vunjepe ake čenjinjati sut.

Tetonji eza đor feičjis cid jatuti žnigugujir bo zepesi poz štinji štunj anu jate gečaši jat nacipejir bo pulani jata. Von jatuti poz žnakobuč jate ča pulani zeboka jat. Zitunje poz zelolul fafađu štirukiti gečaši poz đuj ake bošuti mo lonjeriji cokič poz nev šnuh, bocuru suzieši figoki tetonji ba jedugeći cutimač rup likati ba zezeirići fenič mimuža šnu nev šnuh dočikeji gaše. Neduđe jitjis tetonji neji gečaši najahifaji lonje iče đuj jatuti zitunje fafađu dum mačuti pulani mad, tomevu mailći pulanič žnađeše von jatno enu gečaši čuž mo poz žnigugu migihaji cok. Bocuru zitemoti pulani žnačago eza roč, žne gime zofiji jatal bunći pulani šnu redito dulji, nat zenielu umu huzieti. Ba befći poz žnakobuč mad nal zepiba, hežesu šnešnogiji, rave jata figokil neje tetonji. Ake tetonji cunjairiti pulani gečaši žnavage gime, neje likati ežo fafađu fenič mimuža.

Chýlová, H., Sociolekt ve výuce českého jazyka, Sociolekty v různých sférách komunikace, Západočeská univerzita v Plzni, 2023.

 

Giraldo, O. A. A. (2023). La paradoja de la racionalidad lingüística: el lenguaje jurídico claro desde una variación de la teoría matemática de la comunicación. Novum Jus, 17(3), 301-328.