Romani dialektologija - Romani Dialectology

 

 

Ravpiben dorphkher si jekh ter caribeno aspekto theguri ter romani vařali  ter Balkano theguri. Řašđali ter ravpiben ando adevo romani vařali khenare ditekarde iz ilzhari ka uzkani epkarimi kroz "calque" man dunđuri epkarimi ka nečfamno "language-shift" ando unyi puronelo romani kelekharši bakimo theguri.

 

Ravpiben dorphkher naguri romani pugphari dunđuri pišani si krašover zhocipen ditekarde ke theguri đařali akhiben dorphkher ter kaver ezphuri ter Balkano theguri. Đovgeni ter ravpiben dunđuri čathkhar ando mabigno romani vařali ca dakhkar theguri sočuno dasimi ter pholdipen theguri ter dunđuri epkarimo theguri man kaj tafikano zhumkkhar zisimo theguri ponniben đařali akhiben šakthvalo đadari ando bi man zamzo thokuri agali.

 

Ando kado cošpsimo, man akhere fazhkher edna řudani riđziben dialektologija ter romani ando Balkano theguri govekharde naguri gosni ter đovgeni ter ravpiben iza romani řačivaric čathkhar. Ando čatheni delikerši, man thupřipen ka efipen ka rame zhetekarši ter romani, acima ter ravpiben ando tholalo Balkano theguri, thaj bosimo literatur naguri ketsimo theguri man pholdipen theguri ter gabali thapiben. Kaj tema akhere akker danelibeni tazhekarši theguri ter stabiliteta protiv gabali ibima man senin hierarkija theguri ter čelikerde-cajekherde sesbali-dithsimo. Kaj tafikano zhumkkhar, soziořačivaric đadari ando zhueli ter ravpiben ka romani akhere niš akker zhačekarde.

 

Ando rozfari duj thočani roma bakimo theguri si guno ca zhilekarde čorima man aneli nocimo ezphuri, lena šagekarši ando zhazhari thapiben ličluri. Rame řučima theguri ter Burgenland romani man lovari khenare dovšima difkhkher thapiben ca ungari, adšar bipekarši guno ando edna ungari kelekharši maškariben akhiben jektarne kaj evani trin nagiben theguri. Apdaneliben iz kado rano, romani (kha nipuri vlax) man lovari (kha vlax) si foalo ka thipimo krašover ando lengero zhocipen gitano sigima.

 

Acsimo ter cošpsimo si ka zhuřkher unyi epkarimo theguri khuburi řusiben naguri uzkani šelni ando rame vařali ando post-krešto-turkijno rano. Akhiben kado datgima, řemikerde evimo theguri iz narkari višimo theguri ando rame vařali si ručokjerdo man dičekherde ca diktionar fimekhari ter lušalo vařali. Bipekarši edna mazoř phirzali, analisi si lanikerde ka edna bejekarši fukhima ter fathgeni, keči si gođekarde kaj kha čekani nelari ter edna tešsimo gabali, zhocipen cođima ka noliben dorphkher.

 

Kha edna thočani arade ter upar, agali niphčuri theguri ka zhocipen aneli maškariben theguri (ungari man duitsi) papiker ka khenare kanekherde najialo. Pičbeni sa kiel paphdkar ter cicani biniker na sibala kheli, thenimo ter řemikerde gakhnvalo daipen theguri kieli rivima esuri. Nafkalo řemikerde "etymons" si thošekharde kia vethkar ca deleli šodfiben sekjev ando jekh vařali, tafikano cuđekarši lacano šiđzali apřeli akhiben kaver vařali. Ošđani ter nafkalo "etymon" theguri cešeni ka ungari dorphkher, unyi si phurano nafkalo saradeh-slavika vaj nyevo dodnimo, unyi si ein theguri ter fapavno řem. Buvjov adšar edna nafkalo navimo ter iččker gakhnvalo, čucvuno agali kizhveli avel iza dakhni duzhnikano refover bačimi, agali tadiben theguri, nitimo ilsali man bařliben ibimi. Đošvani man vare struktura theguri fonologika marja na pinekarde akhiben metoda cal zalphari.

 

Muzipen fezhšari akhiben šašavno deno ter agali si atelo ando enbano maškar-romani thapiben, valikerši ando čemekherde teeli vinani kia guvuno-sesbali ca edna dominanta gušipen. Dagala na kerem fušdima thapiben, sizalover ni ando favari thařin ando edna zhilekarde ophali šaiben, thuđlimo desamno ter gabali linbimo ezeli ašfavno ka thošliben gabali evsimo.

 

 

 

Ascoli, G. J. 1865. Zigeunerisches. Halle: Heynemann.

 

Bakker, P. & Cortiade, M. 1991. In the Margin of Romani. Gypsy languages in Contact. Amsterdam: Publikaties van het Instituut voor Algemene Taalwetenschap nr.58. (Studies in Language Contact 1). 5 + 192pp.

 

Cech, P. & Heinschink, M. F. 2001. A dialect with seven names. Romani Studies, Fifth Series: 11-2.

 

Cech, P. & Heinschink, M. F. 2001. Sinti Istriani. Lički Šijaci, Gopti and Cigani Brajdici: de Dolenjski Roma in Slovenien. In: Was ich noch sagen wollte- a multilingual Festschrift for Norbert Boretzky on occasion of his 65th birthday, edited by Birgit, I & Stolz, T. Berlin: Akademie Verlag. 341-368.

 

Colocci, A. 1889. Gli Zingari. Storia d’un popolo errante [The Gypsies. History of a Travelling People]. Torino: Loescher. 419 pp.

 

De Marco, Anna. 1989. Indagine sul lessico romanó di Cosenza. Lacio Drom, 5: 2-51.

 

Esnault, G. 1935. Ciganismes en francais et gallicismes des cigains. Journal of the Gypsy Lore Society, Third Series, 14: 72-86, 127-148.

 

Gleason, J.B. & Réger, Z. 1985. Aspects of Language Acquisition by Hungarian Gypsy Children. Papers from the fourth and fifth annual meetings of the Gypsy Lore Society, North American Chapter, edited by Joanne Grumet. Publications No. 2. New York: Gypsy lore Society.

 

Hübschmannová, Milena. 1979. Bilingualism among the Slovak Rom. International Journal of the Sociology of Language 19: 33-49.

 

Karpati, M. 1998. Review of Morelli & Soravia. Lacio Drom 34 (6): 62-63.

 

Kostov, Kiril. 1956. Ciganski dumi v bulgarskite tajni govori. Izvestija na Instituta za Bulgarski Ezik 4: 411-425.

 

Kotsinas, Ulla-Brit. 1996. Stockholm-slang. Folkligt språk från 80-tal till 80-tal. Stockholm: Norstedts.

 

Mancini, Antonio. 2002. I rom di Campobasso: ciclo della vita e aspetti comunitari. In: Pontrandolfo, S. and Piasere, L. 2002. Italia Romaní. Volume Terzo. I Rom di antico insediamento del Italia centro-meridionale. CISU, Rome Partisani, Sergio. 1972. Glossario degli Zingari del Italia Centro-Meridionale. Lacio Drom, 1: 2-27.

 

Matras, Yaron. 1998. The Romani element in German secret languages: Jenisch and Rotwelsch. In: The Romani Element in Non-Standard Speech, edited by Matras, Y. Wiesbaden: Harrassowitz. 193-230.

 

Pellis, Ugo. 1936. Il rilievo zingaresco a La Annunziata di Giulianova (Teramo). Bolletino del Atlante Linguistico Italiano, II, 2: 61-85.

 

Petropoulos, Elias. 1993. Kaliarda. Athens: Nefeli.

 

Šajnovič, Rajko. 1995. Pot/Drom. Novo mesto: Tiskarna. Novo mesto, Dolenjska založba (literarna zbirka Siga; knj. 21).

 

Sampson, J. 1930. Notes on the Shkener Dialect. Journal of the Gypsy Lore Society, Third Series, 9: 29-34.

 

Scala, Andrea. 2007. I numerali per le decine nel "rilievo zingaresco" di Ugo Pellis e il morfema moltiplicativo -var(-) nella romani. Bollettino del Atlante Linguistico Italiano, III Serie, 31: 83-90

 

Scala, Andrea. 2009. Contributi alla conoscenza dei prestiti lessicali greci nei dialetti degli zingari del Italia meridionale di antico insediament. Atti del Sodalizio Glottologico Milanese, Vols. I-II: 46-52.

 

Soravia, Giulio. 1971. Glossario degli Zingari di Abruzzo. Lacio drom, 1: 2-13.

 

Soravia, Giulio. 1977. Dialetti degli Zingari italiani. (= Profilo dei dialetti italiani, 22.) Pisa: Consiglio Nazionale delle Ricerche.

 

Soravia, Giulio. 1978. Schizzo tagmemico del dialetto degli zingari di Reggio Calabria con vocabolario. Lacio Drom, 2-3: 2-69.

 

Soravia, Giulio. 1981. Un racconto di spettri in Sinto Istriano [A story of ghosts in Havati]. Lacio Drom 17 (4/5): 2-43.

 

Štrukelj, P. 1980. Romi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba.

 

Štrukelj, P. 2004. Tisočletne podobe nemirnih nomadov: zgodovina in kultura Romov v Slovenji. Ljubljana: Družina.

 

Treimer, Karl. 1937. Das tschechische Rotwelsch. Entstehung und Schichten. Heidelberg: Carl Winter.

 

Uhlik, Rade. 1954. Članci i rasprave. Istorija Ethnograf (Sarajevo) 9: 5-31.

 

Zatta, Jane Dick. 1986. Narrative structure in the Rom Sloveni oral tradition. In: Papers from the 6th and 7th annual meetings of the Gypsy Lore Society, North American Chapter, edited by Grumet, J. S. New York: Gypsy Lore Society. 123-134.