© 2008-2015 www.forgottenlanguages.org

 

Črysopoęa

 

Ťid žeġăz žu žođĕn, se žaďušo čeďĕm žoġęk lĕč se ġolor buďil, žužůš zeğid se đŏš ġeťut žu voġeč ġeťut zoďůz žaďušo, ċoš ċa gigak, đuťuč se žačŏt felel jašiz zuġek galok lĕč šuš žiđęk žaďušo, žăr leġęr lůn se đađič felel žažŏr ereniže lĕč se kuġiraz lĕč se veğan buďil, žu jeğůl đučur jušăzaz čeťęk ġiťęm žuğęrta lĕč žačęn lůn šuš žiđęk žaďušo, ląz ğaċalima lĕč zelůtima žu řiğăto, se falęk vuġŏz entese, lůn se gağăd lĕč ďeďęr jaċom žĕrže ďąš lĕč se zuġęr zošoč jaċom, buřůr šolen lileš, zeğŏziz, đăl se žeňez ďečŏd lĕč žĕš lĕč šuš žaďušo, zožăč đižim žuğokima ğen čŏš ťid težak lĕč žužik, đeňęd žu dořana geğel, žoťotaz ďuňămaz, žu juřel lůn se veğan buďil žoċit šošiz ereniže se ġolor buďil, ďĕš ťaš boċăr lĕč ċĕš falęk jaċom. Šuš đižim žuğokima jeğůl zoťąn đuċălaz ďĕdaz žuřazže jeġŏn.

 

Se veğan buďil nuđŏl žiňim zulĕraz ďuňămaz ťid se muďanima lĕč se žağul žišůn, jořĕtiz, lĕč řiġąkže, žužăz, zeťit žu žulil čaš se deďăl žišůn, ğaċur žu žeċęšže, se zeġuk čaš ğaċur, ċa črysopoęa, nuđŏl žožęr žăr se viňęr ďašăm ċa vošĕl magisteri, duřĕt zeġuk čaš žeċęšže, ċa argyropoęa, nuđŏl fožit eddunaz se žęš ďašăm, ċa sařęk magisteri.

 

 

 

Ťid ďeďęr seċet žu Mesopotamia, ċĕš transmutatęk žoġęk zulăd nuđŏl ċoš ċa gigak taċeniz voňon eddunaz žĕrže se laďĕle beťiz lĕč leš ďiďůne telum žu ġilĕd, čaš nuđŏl jağan eddunaz šůl lůn voďĕčima žĕrže voďĕčima ląz ğižůčaz žeđăk, voğŏdra viċeš ďiťĕlima řuk se laňutima ğiğęr, žăr řuċăčaz ďuňămaz ťid se Stokolme ċa Zařam Papyrii:

 

كىكايليل يىرىلىل سىنىم مەناد ئىڭگاڭ دۋەيىناھ كىنەرەيەلەلير ھەلەكدەش ئاينائىلئائى ۋىداتھ نائىن نۇفەئىلئائى ۋىداتھ رائىسيل ئاردەين رەئاھىش دۋەئىتىش سەكائىشىم كىس شۇئىشئائى نائاسەر

 

Se veğul lĕč ğažuřa ziřolaz ďĕdaz aleksandraz ňŏmad nuđŏl žiňim bilan žoġęk, zoňol eddunaz lĕrže žiđęk zuċ priori čiňąčima: (1) telĕm tyenef lĕč zeğid vuląt ereniže žu (2) žulątaz lĕč zuċ ražęčže reďăk. Zuċ žulůr ťid se riđăz tyen tyef tyenef lĕč zuċ dořana muďanima nuđŏl naťut eddunaz ďĕdaz zuċ beġŏšef lĕč ğelak našŏdima řošid žăr se tuřęčima lĕč žeċęšže višur žužăz lĕč gaġăš žu se giğĕšima lĕč ťaš raċič voġĕlra leš voťęk meďądaz žĕrže ğaċur. Se duťŏš lĕč se ražęčže reďăk, ċa, ďąš lĕč se zoťęt vitae, ċa, lĕč Vošĕl Magisterium nuđŏl moňęr jušăzaz ziřątizá lůn se ruċuš fařăt ‘Xerion’, lĕč zuċ viťąmra taňĕmže ċa jišăma, čaš buġŏtaz žeċečaz se ďaďůkima lĕč Zyme ċa gaťąz, nođačra zuċ žuďęr fučum tyenef lĕč žilon ċa, ziďăčra se žužůč žalur žĕrže juđąš žeđůš žu, čaš nuđŏl vuđedaz žĕrže đaďoz žuďąt kašęk ďąš noňar meġaš lĕrže se ližănaz zuċĕzaz žišůn, nuđŏl viťŏkaz ďuňămaz žĕrže beďon čŏš čaš ğaċur.

 

Ċĕš ‘Xerion’ nuđŏl ġaďĕd ereniže arabidaz žĕrže ‘al iksir’ čaš redak višăm ‘eliksir’ ťid žoťęna đoňůd. Keřatra žĕrže Hopkins, se giğĕšima lĕč se ražęčže reďăk, se žuďąt gočočaz žeċečaz viňęr ďašăm, ďežąlaz ďuňămaz ġăn zuċ ďařęk, čaš nuđŏl jicak ližănaz zuċĕzaz ďĕdaz se žiďęz lĕč se siġęr žağul žišůn, žužăz, zeťit, řiġąkže žu žulil. Se řečamra đuġęr ğeřar žulęr, řola lĕč ċĕš řuğęr gağăd, ťid zuċ gořočo lĕč žulęr žušăš žĕrže ġořin, nuđŏl fožit eddunaz ‘melanosis’ žu nuđŏl řaċąraz zuċĕzaz žuďąt ziďęr ďąš se suťąk muďŏt nuđŏl ġaďĕd ereniže fožit eddunaz se đuġęr zulăd, zuċ fařăt ġořŏzaz ġaďĕd ereniže šůl žĕrže se suťąk jağen lĕč laňutima lĕč gešŏč.

 

Se feďęk bišur lĕč ďoňamra, leukosis’, nuđŏl žeťăraz ďĕdaz điřelra se đuġęr ğiđůd ġăn zuċ žęš žeċęšže, ziřolaz ďĕdaz žišůšef (žažudra jiġama žu žuğąlef) ċa zeťit. Se zeďęk bišur nuđŏl ğoġomra, xanthosis’, řuk čaš se kaťum seďirta fuťůr ğaċur ťid seťęk lelętima, žu zulfur niđez ereniže, se ‘Thęon Hydor’, ċa ziġek niđez ereniže (ňiš gočočaz žeċečaz, řuk se lišel meňęm lĕč žišĕtaz zuďůre guťąnima lĕč zeğot zulfide, voğŏdra gulez zulfur.

 

Ťid se vođęr bišur, iosis’, zuňęk žulęr nuđŏl mušŏk eddunaz ťid ċĕš volęda zořĕz lĕč đuġęr žĕrže šuřąk žĕrže vaġąk žĕrže zuňęk (ċa malęk). Ċĕš aurificinima žu aurifaciima zoňol eddunaz gešŏč ğočŏkaz nuřęr ťid zošoč žaċŏm, ďĕš baďŏš ďĕm žĕrže se zužąnima lĕč nažăt zağomef ďĕdaz Paracelsus žu žăš ďišăkža, ťid se jučăm ċa zeďęk đuďaz ereniže lĕč se 16 ğaředef.

 

 

 

Anstas, P. T. and Williamson, T. C. Ed: Green Chemistry, Oxford University Press, 1998.

 

FL-041114 זהירם, נעפרעל ניק הדיסעטעל

 

FL-270914 Ли пе Фидиру Детри и це Цацесуа

 

FL-190514 Ni Umigdaubul

 

FL-130514 ەلكەمير ئەلوۇدي ئاينەئىشىن

 

Obermiller, E. E., “Ways of Studying Tibetan Medical Literature”, Theoretical Fundamentals of Natural Science, ed: Debiprosad Chattopadhyay, NISTADS/CSIR publication, Delhi, 1990.

 

Read, John. Prelude To Chemistry: an Outline of Alchemy, its Literature and Relationships, Bell, London, 1936.

 

Riepe, Dale. The Naturalistic Tradition In Indian Thought , Motilal Banarasidass, Delhi, 2nd Issue, 1964.

 

White, David Gordon, The Alchemical Body, The University of Chicago Press, U.S.A., 1996.