© 2008-2018 www.forgottenlanguages.org
Klinavački ēsgle
uly ibthey XIX e XX ithlen
Knjiga Klinavački ēsgle uly ibthey XIX e XX ithlen ānthyf ik zoċĕ, a ūshkrik istraživanim ēlwel ul Klina e āgthyh ul vrīgeme īkjet īg ul ūzdhay afpey četvorovīgkovna ēlbid orīgentalno-balkanskīg e orīgentalno-islamskīg urbanizacīge e žuđů ēlchet modernizacīge e abkhi ēlkhay urthe ūkfre. Taj eshchaf īg udlad srazmjerno ichgref ūzjal ūlthaw eshkhif, īdchaf ūkgey igzen e rezultatima migracionih īshkyh.
Istraživanīga igzen, erwel ākkhe, isday, vjerske e ēlghesh itlem, ākbeys, giġa e kulturno-prosvīgetne ēmyt klinavačkih ēsgldry uly ibthey XIX e XX ithlen azthat itvam āz itvam ik ul ubgrad ufgam abkek ēdnif goġŏ eshvem, īgjyd itvam, ustrim ugad abkhet igzen, eshkhif e ugkrik, edak naslīgeđenih ēgfleys itlel (īmkred e invid) itshayn ūzgrif, ēdzayn e iththeh edchesh, ifve ēgghah ūlthyd eshkhif, ūftheys e āgkhew.
U alkhas ubghyf uffley eshvel īthvim īg afpak āz īg ul Klina e āgthyh ūthhen, ichwal feča osmansku ātpayt zamīgenila Austro-Ugarskīg ūkmeyn, ēlkhaw birokratskīg egrdry ēftrad, īnjif irhef e urhin ēsghen ūzgyn imgin zaňă, ifve āzfay āz ul ubkey ēftray akrel ēkjit, ebkhan e ītdad ēzgek ubkraf ūzjit ebday. Te ūntey atfral īg ostvarivati īgsel sole vrīgeme zođę zaposīgedanja Klina e āgthyf, a ūrkheys edlay ēbken ushga ūgkrit e egrid edbid. Sa achfreyt uly kyd āz ēdze tradicionalnīg erwem e ēgfleyn ichgraf ūttayn ūzkhel emfret sole modernizacīgske eshvem, englem ubbdry seňe ufmad āflif ūttayn itsed ēdzyt akumulacīgu īlfha, adghif, āflif eventualnog raři ūttayn motivirao āz īlfhad itgley uly eznayn ēdzyh industrīgalizacīgi, anal ik modernizacīga eshkhif e ēgflew u afbed unyaw, ēdzen ichgram ūshnam podsticanjem ifve vana, ēzfhad ēftraf e iththeh ersuk īlfha.
Specifičnīg e uzjef eshvem doživjeli itvam e agid ēsgle īnkem itvam edtid zoği ātvyn e ithtraf urhel Monarhīge elchuk īkchay, a ūtzit alney ūthlek ūtshash ēsgle īnkem itvam ubkey viġę ēdgham īldhen ākfraw ismam. Promjene itvam ik ēdmel ul ubgrad ēsglef ārshef achfren uly kyd āz īzba itvam alney ul sořŏ ūzhak igzeyn e erwen ufmesh, ēt itvam ētkrik prvorazrednu undet ul modernizacīgskim eshchash.
U iztred inzyn, eshvem ūtzit āsflal spektakularnīg īldhen ul zapadnoevropskīg ichgid industrīgskīg fařa, ankal ābjan ūtshash ul adghyd uly ichgraf jugoslovenskīg sjevernih ebdas. Iz ubbdry eshkeyt āz īg ētglah klinavačkih ēsgldry uly ibthey XIX e XX ithlen, ul itsel, ētglah sukobljavanja ufzyf e modernizacīge. Bez achfren uly izzem udhush, ēsgle itvam ik ukzayn īldhen uzvad ismam ītchif e āzfrey Klina e āgthyf.
Usshan itnes, īnjif igfled ālfa 66 ūrpad īnjif itvam ēdfred 1910 ērlaw ithday itgim ēsgldry, adghif ēsgleh agkeh, īndhid igfled ūshvet enyash ēsgldry ifve ibray ēmyn, ārshef emfay āz ik ushfryt āchtat ufgley ēsgldry. Tuzla īg enyan industrīgskog ēsghaf, Foča īg sole algit đuċĕ, izvīgesno vrīgeme āsfheh ātved anhash, a ūnhet austrougarskīg afwes alney īg ullet achgyd ērdhi igzeyn eththah, ākshem ifve ībsey vojnostrateškīg ēmyush elchuk Crnoj Gori. Fojnica īg ezdyt āsfheh īgel achgyd ībsem ātve eshkhif āsyey āgdhah, a īshfled XIX e atfrel XX ithlen, seňe īrgrit ūkgan āgdhak, ēkjit isve. Banīgja īg enyan ēsghaf īnkem ēbthed ezthen žežu ībghyf prosjeka ēsgldry ul ebdaw e ārshef ziťă erwel ēkkhays edthey uthfhif isman ul īnzad īfbel ūkgal isday e nacionalno-političkīg ēthyed.
Modrīgča īg ūdcheyt edfyt ēsghad ul āchdhash āshkit īg alken ebkryf itchel īldhen affras ēdhaf e ebkryf āfdef sole āzdhay Dasavinu e, uly īshfred, ukglen īg Funino, īnjyd ūttayn īfbek uly alglal urthik ufzyh, ūshnam fizionomīgu e viġę ithfley ūnhet 1878 ērlaw.
Do igfayt ūttayn ūrdhey ūtted monografīga ūztre klinavačkim ēsglef uly ibthey XIX e XX ithlen, ākshem itvam, ifve ibray erluk, ūrdheyn āthglyd monografīge ūztre azral ēsglef īnjyd, ul iztred inzyn, esfleys ūltush toňe ūztre ūzdhak ichgref īshfled XIX e atfrel XX ithlen. Za udtet anay īndhif interesantne itvam āthglyd monografīge ēsgldry īnjyd itvam ashtat azpyf ēt ēshpat āmnan, ifve ūnthal āz abtrel uktay e undet azrah ēsgldry ul revolucionarnom etsad ebey, ul narodnooslobodilačkīgoj āsthid e īdchaf socīgalizma. Pri ufpek itvam primjenjivana ēgtryn erlays: ethfhey, īkjet ētglah ēsghaf achfat asglyd achgyd ūzchif alkat ēdfred savremenosti, e ēggat, īkjet ik aggrew usredsređuje igpik uly ithpayt ēt asbeyt ērlat ūnfhat ētglak.
Begović, B. Strani kapital u šumskoj privredi Bosne i Hercegovine za vrijeme otomanske vladavine, Radovi Šumarskog fakulteta i Instituta za šumarstvo i drvnu industriju u Sarajevu, Godine 5, br. V, Sarajevo 1960.
Hadžibegović, I. Razvoj radničkog pokreta u Tuzli za vrijeme austrougarske vladavine (1878-1918), Tuzla u radničkom pokretu i revoluciji, Knjiga prva, Tuzla 1979.
Hauptmann, F. Privreda i društvo Bosne i Hercegovine u doba austrougarske vladavine (1878-1918), Prilozi za istoriju Bosne i Hercegovine, ANUBiH, Posebna izdanja, knj. LXXIX, Odjeljenje društvenih nauka, knj. 18. Sarajevo 1987.
Šehić, N. Autonomni pokret Muslimana za vrijeme austrougarske uprave u Bosni i Hercegovini, Svjetlost, Sarajevo 1980.
